Tožilka zahteva triletno zaporno kazen za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije

Na celjskem okrožnem sodišču je tožilka Renata Vodnjov v ponovnem sojenju v zadevi Betnava zahtevala tri leta zapora za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca. Na prav toliko je bil Krašovec obsojen tudi v prvem sojenju. Njegov zagovornik Velimir Cugmas je medtem predlagal oprostilno sodbo. Sodbo naj bi sicer izrekli v petek. 

Tožilstvo Krašovcu očita, da je nekdanjo direktorico Betnave Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije. S tem naj bi pridobili kar 1,772 milijona evrov evropskih sredstev za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.

Tožilstvo mu očita napeljevanja k poslovni goljufiji

Krašovčeva obramba je sicer med ponovljenim sojenjem predložila nove dokaze, ki pa po mnenju tožilke niso spremenili očitanega kaznivega dejanja napeljevanja k poslovni goljufiji. "Krašovec je storil očitano kaznivo dejanje. Izkoristil je svoj položaj in avtoriteto, ki jo je imel v mariborski nadškofiji," je povedala tožilka. Prav tako trdi, da je bil obtoženec seznanjen z vsemi dogajanji pri obnovi Betnave, čeprav se ni udeležil vseh sestankov velenjskega Vegrada, ki je bil izvajalec del.

Tožilka je tudi spomnila, da je Ekart priznal izdajo lažnih gradbenih situacij, ki jih je napisal na podlagi Krašovčevih navodil. Dejala je, da Ekart ni ničesar naredil na svojo roko, saj mu je bil Krašovec nadrejen.

Mariničeva je, tako tožilka, gospodarskemu ministrstvu predložila lažne gradbene situacije za obnovo Betnave, čeprav je vedela, da so zahtevki neresnični, saj delo ni bilo opravljeno. Vodnjovova meni, da je imel Krašovec določen vpliv na Mariničevo, ki jo je s svojo avtoriteto napeljeval k storitvi kaznivega dejanja.

"Krašovec je odločal o vseh pomembnih zadevah glede Betnave. Imel je vodilno vlogo, med sojenjem pa so številne priče izpovedale, da je bil glavni pri projektu," je poudarila tožilka. Krašovčevo izjavo, da se je umaknil iz projekta, je tožilka označila za neresnično, saj je bila Betnava za mariborsko nadškofijo preveč pomembna, da bi se lahko potem umaknil.

Zagovornik: Vsi so menili, da so delali zakonito 

Zagovornik Cugmas se je v sklepni izjavi na drugi strani skliceval na zadevo Rimske terme, ki jih je prav tako obnavljal Vegrad. Tudi v tem primeru so gospodarskemu ministrstvu pošiljali enake gradbene situacije kot v primeru Betnave.

"Dokazni postopek je dokazal, da dejansko do nobenega kaznivega dejanja ni moglo priti, ker ni bilo naklepov pri nobenemu od vpletenih v zadevo Betnava. Vsi so namreč menili, da so delali zakonito in so sledili navodilom ministrstva," je dejal Cugmas. Ocenjuje, da glede na načelo materialne resnice do kaznivega dejanja sploh ni moglo priti, ker preslepite ni bilo. Dodal je še, da je imel Krašovec v zadevi Betnava zgolj posvetovalno vlogo.