Tožilstvo: Ne gre za spodrsljaj

Vrhovni državni tožilec Andrej Polak je svoje delo dobro opravil, so zapisali v uradu generalne državne tožilke Barbare Brezigar in ocenili, da je Polak zbral dovolj dokazov za uvedbo sodne preiskave, zato ne gre za spodrsljaj tožilstva. Ob tem so opozorili, da je ob morebitnih novih dejstvih mogoče ponovno zahtevati preiskavo.

"Težko je reči, ali je državni tožilec storil vse, kar je bilo mogoče. Prav gotovo pa je zahtevo za preiskavo dobro utemeljil," so sporočili iz urada generalne državne tožilke. Obenem so poudarili, da z zadnjo odločitvijo sodišča niso nujno izčrpana vsa pravna sredstva. Kot že omenjeno, lahko tožilstvo ob morebitnih novih dejstvih ponovno zahteva preiskavo.

Šturm in Jamnik brez komentarja

Odločitve ljubljanskega višjega sodišča, ki je dokončno zavrnilo preiskavo v zadevi Ribičič, nista želela komentirati ne pravosodni minister Lovro Šturm ne vodja preiskave povojnih pobojev na Generalni policijski upravi Pavel Jamnik. Šturm je pojasnil, da bi ocenjevanje zadeve Ribičič pomenilo vmešavanje v pravosodno vejo oblasti, s policije pa so sporočili, da konkretnega primera ne morejo komentirati, da pa se preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi s povojnimi poboji nadaljuje.

Policija od leta 2002 preiskuje kazniva dejanja v zvezi s povojnimi poboji, pri čemer je v preteklosti izvedla vrsto aktivnosti, kot so zbiranje obvestil in dokumentacije, opravljenih je bilo več ogledov krajev ter posredovanih več kazenskih ovadb in poročil na pristojna državna tožilstva. Preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi s povojnimi poboji v okviru t.i. akcije Sprava še poteka, so še sporočili s policije.

Drobnič: Sodišče ima dvojna merila

Za osumljenega zločinov proti človečnosti uporablja sodišče posebna merila, meni nekdanji generalni tožilec Anton Drobnič."Skrajno sramotno je, da demokratična Slovenija v 15 letih obstoja in po 60 letih od povojnih pobojev ni uspela najti enega zločinca in ga pripeljati pred sodišče," po odločitvi ljubljanskega višjega sodišča, ki je dokončno zavrnilo preiskavo v zadevi Mitja Ribičič, v imenu Nove Slovenske zaveze pravi Drobnič.

Ker z odločbo sodišča ni seznanjen, primera konkretno ni želel komentirati, je pa Drobnič opozoril na dvojna merila sodišča. Po Drobničevem mnenju ima sodišče dvojna merila, saj je bilo v zadevi Ribičič strogo natančno in precizno, medtem ko isto sodišče, "včasih celo isti sodniki", v drugih primerih ravnajo popolnoma drugače, poudarja Drobnič.

Tako so Mitjo Ribičiča "v enem letu oprostili vseh obtožb, v primeru škofa Gregorija Rožmana pa v 60 letih niso niti začeli postopka za preveritev sodbe, medtem ko so ga obsodili v desetih dneh", dodaja Drobnič.

V evidencah 12 tisoč pobitih

Nova slovenska zaveza sicer ne namerava sprožati nobenih odškodninskih zahtevkov zoper državo ali zasebnih tožb, saj se s kazenskim pregonom ali odškodninskimi zahtevki ne ukvarjajo, pravi Drobnič. Pozna pa celo vrsto ljudi, "na stotine bi jih našel v svojih dokumentih", ki so bili žrtve povojnega dogajanja in bi lahko sprožili ustrezne postopke.

V evidencah Nove slovenske zaveze imajo sicer zabeleženih več kot 12.000 žrtev povojnih pobojev.

S procesom proti nekdanjemu majorju OZNE naj bi se po njegovem mnenju skušalo obiti pravno državo in sprožiti javno kampanjo, "ki ni bila usmerjena samo osebno proti Ribičiču ampak proti partizanstvu in narodnoosvobodilni borbi na sploh", je prepričan Stanovnik.

Poskus preprečitve sprave

Napovedi nekaterih posameznikov o civilnih tožbah pa po mnenju Stanovnika kažejo le to, "da so tisti, ki so sprožili celotno zadevo, to storili le z namenom, da bi spodbudili javni nemir in javni linč ter s tem preprečili, da bi po 60 letih v Sloveniji končno prišlo do sprave". Vsi ti manevri so dokaz, da je bil cilj cele zadeve le javna kampanja in linč, je še prepričan predsednik krovne borčevske organizacije.

Kriminalisti so maja lani nekdanjega visokega funkcionarja komunistične policije OZNA (Oddelek za zaščito naroda) ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida, tožilstvo pa je zahtevalo preiskavo zaradi zločina proti človečnosti. Policija je med preiskavo v dokumentaciji nekdanje tajne policije SDV/OZNA, ki jo hrani Arhiv RS, odkrila seznam 217 pripornikov, za katere je ukaz o usmrtitvi izdal 'major Mitja'.

Zahtevo za preiskavo zoper Mitjo Ribičiča zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem odstavku 374. člena kazenskega zakonika je Vrhovno državno tožilstvo sicer vložilo 21. aprila letos.