
Okrajno sodišče v Ljubljani je nekdanjega ljubljanskega tožilca Mirana Železnika oprostilo obtožb o ponarejanju uradne knjige in nevestnem delu v službi. Po besedah sodnice Damjane Stele Osterc Železniku za očitana kazniva dejanja ni bil dokazan naklep. Stroške obravnave in zagovornika krije državni proračun, domnevne oškodovance pa je sodnica napotila na pravdo. Železnik je z oprostilno sodbo, kot je dejal, zadovoljen, okrožna državna tožilka Marija Marinka Jeraj pa je napovedala pritožbo.
Zagovornik pričakoval umik obtožbe
Železnikov zagovornik Žiga Klun je pričakoval, da bo tožilstvo umaknilo obtožni predlog, glede na to, kako se je izvajal dokazni postopek.
Jerajeva je napovedala vložitev pritožbe v predvidenem 8-dnevnem roku. "Mislim, da je bil z dokaznim postopkom obdolžencu dokazan tudi naklep," je o utemeljitvi sodbe povedala tožilka. Za Železnika je sicer predlagala enotno kazen za obe očitani kaznivi dejanji v višini 5200 evrov.
Obtožni predlog navaja, da Železnik v najmanj štirih zadevah, ki so mu bile dodeljene v delo, ni storil ničesar za odkritje kaznivih dejanj oz. izsleditve storilcev, čeprav je to dolžnost državnega tožilca. Kot okrožni državni tožilec pa je Železnik predvideval, da lahko zaradi takšnega njegovega ravnanja kazenski pregon zastara in je oškodovancem v teh zadevah kršena pravica do pravnega in sodnega varstva, kar se je tudi zgodilo.
Sodišče je na nadaljevanju glavne obravnave sicer zaslišalo tri od štirih oškodovancev. Bojan Zvonar naj bi imel s pridobivanjem dokumentacije za vložitev kazenske ovadbe 300 evrov škode, Milan Cotič 2500 evrov in Jovica Stojanovič 3000 evrov. Zvezdodrag Žlebnik se današnje obravnave ni udeležil.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče ugotovilo, da oškodovancem zaradi Železnikove neaktivnosti ni bila kršena pravica do sodnega in pravnega varstva. Nihče od oškodovancev pa ni storil ničesar za varstvo svojih pravic, je pojasnila sodnica in oškodovance napotila na pravdo.
Po mnenju Železnika iz obtožnice ni razbrati naklepa, tožilstvo pa tudi ni podalo natančnega časa storitve kaznivega dejanja. Kar se tiče očitkov o odgovornosti zaradi zastaranih primerov, pa je navedel, da državno tožilstvo ni edino, ki lahko preganja kazniva dejanja, saj bi svoje pravice lahko uveljavljali tudi oškodovanci sami v kazenskih ali civilnih postopkih.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.