Glede primera Glavar mariborsko okrožno sodišče pestijo številne procesne ovire, Cerarjeva pa je govorila tudi tudi o izginotju majorja Trohe, o razlogih za nevložitev ovadbe ter o torkovi nesreči na vojaškem vadbišču na Počku in nedavno odkriti kraji orožja v celjski vojašnici.
Tožilci namreč v skladu z doseženim dogovorom s predstavniki obrambnega ministrstva od lanskega leta sodelujejo tudi pri odkrivanju dogodkov z znaki kaznivih dejanj storjenih na vojaškem področju, saj vojaška policija po besedah Cerarjeve nima strokovne podpore, niti kriminalističnih možnosti za temeljite preiskave. To potrjuje tudi dejstvo, da še danes ni razjasnjena kraja orožja iz postojnske vojašnice.
"Ocenili smo, da se bodo ta dejanja pojavljala pogosteje. Kot veste, mi nimamo vojaških tožilstev, nimamo vojaških sodišč. Vse te naloge, ki jihz v tujih državah opravljo te inštitucije, delamo pri nas mi tožilci sami." Generalno državno tožilstvo je zato na vsakem slovenskem tožilstvu že določilo tožilca, ki se bo ukvarjal z vojaškimi zadevami.
Cerarjeva je glede torkove nesreče na vadbišču Poček pri Postojni dejala, da je potrebno presoditi, ali je bilo postopano z zadostno skrbnostjo s strani predstojnikov in zakaj je prišlo do nesreče. Pred dogovorjenim sodelovanjem je v tovrstnih primerih vojaška policija sama opravila tako ogled dejanja kot tudi izprašala udeležence. Torkov sicer tragični dogodek pa je pokazal kakovost sklenjenega dogovora, saj je vojaška policija zavarovala območje nesreče, ki so si ga ogledali preiskovalni sodnik, tožilec, strokovnjaki s kriminalistično-tehničnega področja, tehniki so vzeli sledove, opravljeno pa je bilo tudi fotografiranje kraja dogodka. Podobno so ravnali tudi ob nedavno odkriti tatvini orožja v Celju. Po njenih besedah se je kraja postojnskega orožja zgodila pred dogovorom me tožilstvom in ministrstvom, zato do danes še ni rezultatov.
V zvezi s primerom ptujskega tožilca Glavarja in pisanja nekaterih medijev, ki v slabo luč postavljajo tožilce in policijo, je Cerarjeva menila, da so takšne trditve lahko posledica neznanja ali pristranskega stališča, vsekakor pa pomenijo nezasluženo diskreditacijo. Vrhovno sodišče je zadevo Glavar dodelilo mariborskemu okrožnemu sodišču in verjetno ni bilo seznanjeno, da je bil Glavar 10 let tožilec na mariborskem tožilstvu in da ga pravosodni delavci omenjenega sodišča dobro poznajo, kar botruje številnim izločanjem sodnikov, pojasnjuje Cerarjeva. Generalna državna tožilka dodaja, da so se najprej sodniki želeli sami izločiti, kar jim ni bilo ugodeno, sedaj pa sodnika izloča Glavar sam, saj se z njimi pozna. Cerarjeva meni, da se bodo izločanja vrstila tudi v prihodnje, saj Glavarja poznajo tudi njegovi tožilski kolegi. "To moramo rešiti slovenski tožilci in sodniki, ali da se zadevo dodeli v bolj oddaljen kraj, če pa to ne bo mogoče, pa bo zadevo potrebno reševati tam, kjer bo dodeljena," pravi Cerarjeva in ob tem opozarja, da se zadeva se zavlačuje zaradi procesnih ovir, saj je tudi trenutno postopek v fazi preiskave, ko se odloča o izločitvi sodnika. Sicer pa je vrhovno tožilstvo opravilo obsežno revizijsko delo in podrobno pregledalo celotno poslovanje ptujskega okrožnega tožilstva. V okviru omenjene revizije so pri Glavarju odkrili številne napake, zato je zoper njega predlagan disciplinski postopek in je tudi že vložena disciplinska obtožnica zaradi kršitev delovnih dolžnosti, je še dejala Cerarjeva.
