Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva (SDT) je obtožnico zoper nekdanjega generalnega direktorja Policije Senada Jušića na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil prejšnji teden, in sicer zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, so na posebnem oddelku SDT potrdili za Večer.
Obtožnica sledi sodni preiskavi, za katero je tožilstvo vložilo zahtevo julija lani, začela pa se je oktobra lani. Kot poroča Večer, naj bi zdaj vložena obtožnica vsebovala enake očitke, kot jih je v ovadbi zoper Jušića navedla tožilka Mateja Gončin, pri čemer pa je tožilstvo spremenilo kvalifikacijo kaznivega dejanja, ki se očita Jušiću. Ocenilo je namreč, da ravnanja Jušića ni mogoče opredeliti kot poskus zlorabe uradnega položaja, kot je menila ovaditeljica, temveč da obstajajo razlogi za sum kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, torej da gre za sume korupcijskega kaznivega dejanja.
Gončinova je v ovadbi zapisala, da je Jušić na sestanku v začetku januarja lani na Generalni policijski upravi v Ljubljani močno presegel svoja pooblastila kot generalni direktor Policije. Z njim se je sestala zaradi razmer v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) in nepravilnosti pri njenem varovanju, na katere je opozarjala že dlje časa.
Po navedbah tožilke naj bi Jušić med pogovorom odprl vprašanje kazenske ovadbe, ki jo je vložil zoper nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zaradi domnevno sporne zaposlitve v Policiji. Od nje naj bi pričakoval, da bo pri kolegu na posebnem oddelku SDT posredovala v njegovo korist oziroma skušala vplivati na obravnavo zadeve. Tožilka je v ovadbo še zapisala, da ji je Jušić dal vedeti, da si želi njeno pomoč, v zameno pa naj bi ji namignil na povabilo na večerjo ob svečah. Ocenila je, da gre za nedopusten poskus vplivanja na delo tožilstva, zato ga je ovadila, navaja časnik.
Gončinova je sicer na posebni oddelek SDT konec januarja lani podala kazensko ovadbo zoper nekatere posameznike iz vodstva policije ter CVZ, danes Urad za varovanje in zaščito (UVZ). Ovadbo je vložila zaradi domnevnih nepravilnosti pri njenem varovanju v letih 2023 in 2024, ko sta center vodila Tomaž Brezic in Franc Šešerko. Med ovadenimi je bil tudi generalni direktor policije Senad Jušić, ki je funkcijo generalnega direktorja policije prevzel septembra 2023, odstopil pa je januarja lani. Posebni oddelek SDT je marca lani kazensko ovadbo zoper 11 uradnih oseb, zaposlenih v policiji, zavrgel, zato je Gončin sama prevzela kazenski pregon zoper vse osumljence. V začetku aprila lani je na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj zoper več zaposlenih v CVZ in policiji zaradi domnevnih nepravilnosti pri njenem varovanju. Sodišče naj bi po informacijah Večera v kratkem začelo preiskovati posamezna dejanja.
Specializirano državno tožilstvo je posebna veja državnega tožilstva v Sloveniji, ki je bila ustanovljena za pregon najzahtevnejših oblik kriminala. Njihova pristojnost zajema predvsem primere organiziranega kriminala, gospodarskega kriminala, korupcije, terorizma in drugih kaznivih dejanj, ki zaradi svoje kompleksnosti, obsežnosti ali mednarodne narave zahtevajo posebno usposobljene tožilce. Posebni oddelek znotraj SDT pa je specifično zadolžen za pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe s posebnimi pooblastili, kot so policisti, tožilci ali sodniki, kar zagotavlja neodvisnost in nepristranskost pri preiskovanju zlorab v državnih organih.
Pravnomočna obtožnica je ključni mejnik v kazenskem postopku, ki pomeni, da je sodišče po pregledu obtožnice ugotovilo, da obstaja utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Ko tožilstvo vloži obtožnico, ima obramba možnost vložiti ugovor, o katerem odloča zunajobravnavni senat sodišča. Če sodišče ugovor zavrne ali če obramba ugovora sploh ne vloži, obtožnica postane pravnomočna. Šele s pravnomočnostjo se odpre pot do glavne obravnave oziroma sojenja, kjer se bo na sodišču odločalo o krivdi ali nedolžnosti obdolženca.
Napeljevanje je oblika udeležbe pri kaznivem dejanju, pri kateri oseba (napeljevalec) namerno vpliva na drugo osebo, da se ta odloči za storitev kaznivega dejanja. Bistvo napeljevanja ni v neposrednem izvajanju dejanja, temveč v psihološkem vplivu ali prepričevanju, s katerim napeljevalec v drugem vzbudi sklep ali odločitev za kriminalno dejanje. V pravnem smislu se napeljevalec kaznuje enako strogo kot neposredni storilec, saj je prav njegova volja tista, ki je sprožila verigo dogodkov, ki so privedli do kršitve zakona.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.