Tožilstvo zahteva preiskavo zoper Počivalška zaradi sporne nabave zaščitne opreme

Nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek naj bi kot uradna oseba zlorabil svoj položaj, ko je marca 2020 pri naročanju zaščitne opreme, konkretno ventilatorjev za umetno predihavanje pljuč, domnevno deloval v nasprotju s pravili Zakona o javnem naročanju in tudi Zakona o javnih uslužbencih. Kršeni naj bi bili členi, ki določajo, da morajo javna naročila, četudi gre za epidemijo, zagotavljati gospodarno porabo proračunskih sredstev. Zakon o javnih uslužbencih pa uradnike zavezuje, da morajo gospodarno porabljati javna sredstva.

Ker naj bi bila v nabavo zaščitne opreme vpletena tudi ministrova sodelavka Andreja Potočnik, članica ekipe, ki je sodelovala pri dogovorih z dobavitelji, tožilstvo sodno preiskavo zahteva tudi zoper njo. Prav tako tudi zoper dobavitelja medicinske opreme Marka Bitenca. Na potezi je zdaj ljubljansko sodišče, ki bo odločilo, ali bo sledilo zahtevi tožilstva in uvedlo sodno preiskavo. V tem primeru se bodo zaslišanja vseh vpletenih preselila v sodno dvorano. Vsi trije osumljenci očitke zanikajo.

Od prvotnih očitkov se je med kriminalistično preiskavo spremenila višina domnevne protipravne premoženjske koristi, ki zdaj po naših neuradnih podatkih znaša 1,7 milijona evrov. Šlo naj bi za razliko med prodajno in nabavno ceno za 90 ventilatorjev, saj podjetje ni dobavilo 220 ventilatorjev za osem milijonov evrov brez DDV, kot je bilo sprva dogovorjeno, ampak le 90. Zato se je kasneje spremenil očitek o višini premoženjske koristi, ki naj bi jo nekdanji minister Počivalšek s svojim ravnanjem pridobil družbi Geneplanet diagnostika. Ta se je kasneje preimenovala v MD-DX d. o. o.

Počivalšek in Potočnikova naj bi družbi Geneplanet diagnostika zagotovila tudi boljši položaj in pogoje kot vsem ostalim dobaviteljem, s katerimi je Zavod RS za blagovne rezerve sklepal pogodbe o nabavi zaščitne opreme, tako glede izplačila celotnega avansa kot tudi glede zahtevane višine bančne garancije. Sprva sta bila osumljena kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev, po končani preiskavi pa so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada kvalifikacijo kaznivih dejanj spremenili v zlorabo uradnega položaja in pomoči pri tem dejanju.

Ovadbo, ki ima več kot sto strani, samo priloge pa so popisane še na 60 straneh, so preiskovalci podali maja lansko leto, hišne preiskave pa so bile poleti 2020. Preiskavo je ves čas usmerjalo Specializirano državno tožilstvo.

Številni zapleti in pritiski na kriminalistično preiskavo

Kriminalistična preiskava zaradi domnevno sporne nabave zaščitne opreme je bila od vsega začetka tarča političnih pritiskov, deležna različnih napadov, preiskovalci so doživljali diskreditacije, že na dan hišnih preiskav junija 2020 pa je nastal še politični škandal. Protestno sta odstopila takratni generalni direktor Policije Anton Travner in nekdanji notranji minister Aleš Hojs. Ker so bile preiskave po njuni oceni politično motivirane in nedopustne. Hojs si je sicer glede odstopa kasneje premislil.

Preiskovalci NPU so namreč hišne preiskave opravili tudi pri ministru Počivalšku doma in mu za čas hišnih preiskav odvzeli prostost ter mu odredili policijsko pridržanje, pozno zvečer pa ga izpustili na prostost.

Tudi kasneje so preiskavo spremljali številni zapleti. Kot smo zakrili pol leta kasneje so morali kriminalisti zasežen mobilni telefon ministra Počivalška poslati v Nemčijo, da so ga tam strokovnjaki odklenili in preiskovalcem omogočili dostop do vsebine na telefonu, saj minister naj ne bi sporočil pravega gesla za odklepanje. Na to našo objavo se je gospodarski minister takrat burno odzval in preiskovalcem očital, da so ogrozili vsebino na njegovem telefonu, ker so ga poslali v tujino.

"Telefon so dali v odklepanje zasebnemu izraelskemu podjetju, kar je zaskrbljujoče. Nenazadnje sem le podpredsednik vlade in bi lahko na telefonu bile tudi državne skrivnosti. To je povsem nepremišljena poteza kriminalistov NPU," je komentiral osumljeni minister.

Enako so morali po naših podatkih storiti z zaseženim telefonom Marka Bitenca, ki prav tako naj ne bi želel sporočiti gesla. Do vsebine na telefonih obeh osumljencev so tako prišli šele po tem, ko so jim to omogočili forenziki v tujini. Policijo naj bi odklepanje telefonov stalo okoli štiri tisoč evrov. Zdravko Počivalšek pa je vztrajal, da ni bilo nobene potrebe po teh stroških. "Zakaj so morali moj telefon poslati na odklepanje v tujino? V sklopu preiskave sem jim telefon predal brez zadržkov. Če bi me povabili na pogovor, bi jim telefon tudi odklenil, saj nimam kaj skrivati. Pa me NPU ni poklical in z mano neposredno govoril o tem."

Kar seveda ne drži. Kot so pojasnili na NPU, so vse postopke izvajali zakonito in strokovno. Z nepopolnimi in zavajajočimi informacijami, ki jih v javnost plasirajo prek medijev, nekateri kriminalisti usmerjajo javno mnenje v obsodbo pred dejanskim sojenjem. To je nesprejemljivo, je še komentiral nekdanji gospodarski minister.

Počivalšek je nato kriminaliste še obtožil, da bi si radi dokaze izmislili. Na Twitterju je zapisal: "Zdaj nekateri prek mene rušijo vlado in nagovarjajo zdravnike, naj napišejo kaj grdega o ventilatorjih Siriusmed, da jih umaknejo iz uporabe. Ker nimajo dokazov, da je bil nakup škodljiv, saj se uporabljajo brez zapletov, bi si dokaze radi izmislili. To je neodvisni NPU."

Zvrstile so se še kadrovske čistke na NPU, s položajev so umaknili moteče kadre, znebili so se tudi vodje preiskave sporne nabave zaščitne opreme in ga umaknili v Tacen.

Preiskava zoper Počivalška je postala celo tarča nadzornikov notranjega ministrstva. Kot smo razkrili, naj bi se skušali dokopati do spisa, da bi se seznanili z vsebino dokazov. Posredovati je moralo tožilstvo, ki je preprečilo, da bi se prek nadzora nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil nadzorniki seznanjali z vsebino celotnega spisa. Ko smo v naših člankih opozarjali na pritiske, ki so se dogajali na to kriminalistično preiskavo, se je osumljeni gospodarski minister odzval z besedami: "Če se to res dogaja, to gotovo ni po moji želji."

Zapletlo se je tudi na koncu kriminalistične preiskave, ko je bila kazenska ovadba že napisana. Kot smo poročali, je trajalo skoraj pol leta, da je sploh prispela na tožilstvo. Uradno se je zapletlo pri popisovanju prilog, kar naj bi zaradi obsežne zadeve trajalo več mesecev. Neuradno pa so krožile različne zgodbe, tudi ta, da ovadbe niso želeli dati naprej pred volitvami.

V bistvu so preiskavo zapleti doleteli, še preden se je uradno sploh začela, saj so se na strankarskih portalih že nekaj dni prej pojavile informacije o tem, da Policija načrtuje hišne preiskave pri gospodarskem ministru. Objavljali so celo podatke iz zaupnih sodnih odredb, kar se še nikoli prej ni zgodilo. Kot tudi ne, da bi preiskovalci pri osumljencu našli listek z navodili, kako naj se pripravi na hišne preiskave in obisk policistov, kar se je kasneje razkrilo v okviru parlamentarne preiskave v državnem zboru.