Gorazd Kocbek je predstavnik ze tretje generacije podjetja družinske oljarne Kocbek, ki je skozi zgodovino kljub oviram ves cas strmo raslo. Danes so njihovi izdelki prepoznavni tako pri nas kot v svetu in bogatijo najprestiznejse jedi za gurmane – od Dubaja, Kazahstana, Tajvana, Japonske, Kuvjata, Avstralije pa vse do Amerike.
Liter olja kot celodnevna mezda
Korenine Oljarne Kocbek segajo v prvo polovico 20. stoletja, ko je Alojz Kocbek, Gorazdov dedek, ze daljnega leta 1928 kupil danasnje zemljisce. "Zraven hise je bil tudi mlin, in ze leto pozneje se je dedek zacel s tem ukvarjati samostojno – nadaljeval je z mlinarstvom ter socasno zacel pridelovati olja. Od takrat delamo vsak dan, brez prekinitve," pripoveduje Gorazd. Po Gorazdovih besedah se je trg sicer vedno zelo spreminjal, vseeno pa sta se najvecja preskoka zgodila v letih po osamosvojitvi in takrat, ko se je podjetju pridruzil Gorazd. To je bilo obdobje, ko se je zacel vzpon velikih trgovcev. "Vcasih je bilo vse bolj preprosto kot danes, se posebej, kar zadeva zakonodajo. Vse se je dogajalo bolj ali manj v domovini, vrednost bucnega olja pa je bila v primerjavi z danasnjo neprimerno visja. Oce je vedno pravil, da je dedek z enim litrom bucnega olja lahko placal zidarju celodnevno delo," se spominja Gorazd. Podobno kot oce je tudi on v podjetje vstopil povsem naravno. Pred priblizno osemindvajsetimi leti se je zaposlil v druzinskem podjetju, pred osemnajstimi pa je ob ocetovi upokojitvi prevzel podjetje in ga zaradi sprememb, ki jih je zahteval trg, tudi posodobil.
Štajersko prekmursko bučno olje z zaščiteno geografsko označbo
Na svetu je 825 sort buc, od katerih ima vsaka drugacna semena. Bucno olje pridelujejo iz semen, ampak le ena vrsta buce ima prava semena za pridelavo bucnega olja. Ta buca se pri nas znotraj vrste deli na slovensko Golico in njene hibride, ki so bili iz te sorte spremenjeni zaradi sprememb vremena, sestave tal in podobnega. "Ze vrsto let imamo svoje lokalne pridelovalce – oni posadijo, jaz pa dobro vem, kaj in kje imajo ter kdo jim pobira in susi. Posusena semena pripeljemo v skladisce, kjer jih skladiscimo in po potrebi uporabljamo za predelavo. Nasa zgodba je, da je vse slovensko, lokalno. Pridelujemo samo iz semen vrste Golice," poudari Gorazd.
Bučno olje je bilo in je verjetno še danes najbolj razširjeno v kuhinji Prlekije, Štajerske in Prekmurja ter seveda na avstrijskem štajerskem, od koder premosorazmerno z velikostjo dežele prihajajo tudi največji proizvajalci bučnega olja, ki se leta 2012 prav nič niso razveselili odločitve Evropske unije, da je Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija tudi zaščiteno na območju EU in vpisano v EU register zaščitenih kmetijskih pridelkov, za katere se lahko uporablja evropski simbol kakovosti Zaščitena geografska označba. K pozitivni odločitvi bruseljskih prehranskih veljakov je najbolj prispevala predložitev dokumenta, da začetki predelave bučnih semen v bučno olje v Sloveniji segajo vse v leto 1750 .
Narejeno z ljubeznijo, zaupanjem in tradicijo
V oljarni Kocbek danes ponujajo kar pet različni bučnih olj. "Imamo tri vrste toplo stiskanega bučnega olja Štajersko prekmursko bučno olje z Zaščiteno geografsko označbo, ki jih ločujemo po barvi etikete. Pri bež etiketi semena meljemo na kovinske valje, pri zeleni etiketi še semena delno meljemo na mlin s kamnom. Potem pa je tukaj še črna etiketa, ki pri nas označuje ekološko – bio bučno olje. Nato sledita dva hladno stiskana bučna olja, ker je eden prav tako narejen iz semen ekološke pridelave." Poleg olja imajo danes v ponudbi se paleto razlicnih izdelkov, ki jih plemeniti okus bucnih semen. "Imamo suho salamo z bucnimi semeni in bučni pesto, ki se je uspešno uveljavil na trgovskih policah večjih trgovcev. Po novem ponujajo tudi bučni snack, testenine z bucnimi semeni, milo za prhanje, narejeno izkljucno iz rastlinskih mascob s poudarkom na hladno stiskanem soncnicnem in bucnem olju, ter balzam za ustnice, narejen iz cebeljega voska, hladno stiskanega bucnega in soncnicnega ter kokosovega olja," nasteva Gorazd, ki si prizadeva, da so njihovi izdelki ne le izjemne kakovosti, temveč predvsem drugačni od konkurence in tega, kar ponuja tržišče. "Povezali smo se tudi z Lustom – imamo njihove susene paradiznike, vlozene v bucnem olju. V sodelovanju z zunanjim izvajalcem pa izdelujemo tudi profesionalno mesan sladoled z bucnim oljem pod blagovno znamko Stork," se doda. Prav tako pa je pestra njihova paleta darilnega programa, s katerim ob koncu leta navdušujejo svoje kupce. "Ce ponudis nekaj drugacnega, bos vsekakor dobil krog ljudi, potrosnikov, kupcev, ki jim je ta nota oziroma smer bolj vsec kot druga. Vse mora imeti ozadje oziroma neko zgodbo, kako, zakaj ... Ljudje si to zelijo slisati in vedeti," se dodaja Gorazd Kocbek. Tako so na trgu predstavili izjemno Luxury black bottle steklenico, ki je prejela Slovenskega oskarja embalaže in znamenito mednardono priznano nagrado Red Dot.
Oljarna Kocbek v petih besedah: tradicija, kakovost, ljubezen, inovativnost, zaupanje.
V oljarstvo je vpeta vsa druzina, ki svojo strast živi na vsakem koraku. Gorazd pravi o sebi, da je trmast in vztrajen, kar je pri druzinskem podjetnistvu poglavitnega pomena. Od starsev je podedoval veliko dobrih lastnosti, ki jih je uspesno zdruzil s poslom: "Po mami sem prevzel odnos do ljudi, tudi do posla. Ona je bila tista, ki je bila vedno vsem na voljo in pripravljena pomagati. Oce je prvi v Sloveniji naredil hladno stiskano olje – podobno kot jaz je bil trmast in inovativen. Imel je podjetniski nacin razmisljanja, ki ga je podedoval po dedku." Oce se vedno dela hladno stiskana olja, pri oblikovnih stvareh in marketingu pa Gorazdu pomaga tudi zena Mihaela, ki je nedavno izdala v okviru Cankarjeve založbe knjigo z recepti Moja bučna kuhinja. "Odkar se ukvarjam z druzinskim poslom, so dnevi prekratki. Nanj ne gledam kot na sluzbo, to je slog zivljenja. To smo mi – druzina – in tako se tudi predstavljamo. Nikoli nismo bili in ne bomo trgovina, ki svoja vrata zapre ob petih ali sestih popoldne," razmislja Gorazd.
Pogled usmerjen v tujino, noge prikovane na slovenska tla
V podjetju zelijo se naprej delati predvsem za slovenski trg, saj so njihovi izdelki tukaj doma. Kljub temu pa so se v zadnjih nekaj letih usmerili tudi na tuji trg. Ta je precej vecji, obcutno visje pa so tudi cene. Ze vrsto let sodelujejo s strankami iz Amerike, Kazahstana, Tajvana, Japonske in Dubaja. Izvoz predstavlja okoli 15 odstotkov celotne prodaje. Medtem ko so med korono izgubili nekatere stalne kupce na ruskem in ameriskem trgu, pa jih zdaj ne izpusti iz rok kitajski trg, kjer je povprasevanje po njihovem bucnem olju in tudi bucnih semenih. Bucno olje, ki ga sicer prodajamo v steklenickah po deciliter, je mogoce kupiti predvsem v specializiranih prodajalnah s superhrano. Kitajci bucno olje uzivajo kot zdravilo. Zanimajo se tudi za naso kozmetiko in milo. Veliko zanimanja pa je za bučna semena, ki so veliko boljše kakovosti zaradi naših pogojev, kot jih imajo sami, kar vpliva na kakovost. Veliko zanimanja je tudi za bucno pogaco, opisuje sogovornik.
Širitev ponudbe, zazrta v turizem
Z obnovo njihove domačije so razširili tudi ponudbo vezano na same oglede in degustacije za širše skupine ljudi, ki jih obiščejo v sklopu eno ali več dnevnih izletov. "Naši gostje so željni domačnosti, ki jim jo ponujamo z ogledom naše dejavnosti, kjer lahko doživijo in okusijo tradicijo, ki jo nadaljujemo. Tako spoznajo naše delo in hkrati pridobijo številno znanje, ki se prenaša skozi zgodovino. Ker smo želeli narediti korak dalje, smo se usmerili tudi v butični turizem, organiziramo številne team buildinge za poslovna srečanja in partnerje, kjer si lahko gostje sami predelajo bučna semena in se aktivno vključijo v sam proces dela."
Naročnik oglasa je Oljarna Kocbek, Gorazd Kocbek s.p.
