'Nihče nima monopola nad resnico'

Na Svetih Višarjah blizu tromeje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo se je že 22. tradicionalnega srečanja treh dežel – tokrat ob 650. obletnici romarske poti – udeležilo več sto slovenskih vernikov iz Slovenije, zdomstva in zamejstva.

Osrednje predavanje je imel rektor Katoliškega doma v Tinjah na avstrijskem Koroškem Jože Kopeinig, medtem ko je mašo opoldne daroval mariborski metropolit in nadškof Franc Kramberger ob somaševanju izseljenskih in drugih duhovnikov. Krajše nagovore so imeli tudi številni slovenski politiki, med njimi evropski poslanec Lojze Peterle ter nekdanja ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar. Navzoča sta bila tudi nekdanja ministra Andrej Capuder in Andrej Bajuk ter številni drugi vidni predstavniki slovenskega življenja iz zamejstva, izseljenstva in Slovenije.

Kopeinig je zbrane nagovarjal k dialogu, strpnosti, prijaznosti in iskanju skupne resnice, ki nas po njegovem mnenju edina lahko osvobodi in narodu omogoči polno življenje. Poudaril je, da skupna zgodovina združuje in razdvaja. Zgodovinska resnica je sicer res ena sama, a jo vsak tolmači po svoje. Spomnil je na trpljenja pod fašizmom, nacizmom in komunizmom, za slovenski narod pa je dejal, da ni ne boljši in ne slabši od drugih narodov. "Le v iskrenem dialogu in z vzravnano hrbtenico bomo premagali, kar nas še ločuje, in le tako bomo sposobni za iskreno spravo," je dodal. Prav tako je zatrdil, da Katoliška cerkev ne more razlagati božje resnice ljudem, če jih najprej sama ne posluša. "Dialog zahteva ponižno spoznanje, da nihče nima monopola nad resnico – noben učitelj, noben duhovnik, noben državnik, tudi noben papež." 

Kramberger je medtem poudaril izjemen pomen Svetih Višarij in božjepotnega središča skozi stoletja: "Že od 16. stoletja so Svete Višarje imenovali Božja pot treh narodov, danes lahko rečemo Božja pot Evrope.“ Dotaknil se je tudi odnosa vernika do države in domovine Slovenije. "Odkar imamo samostojno neodvisno državo, pišemo sami svojo zgodovino v svojo knjigo, ne več v zgodovinsko knjigo drugega naroda; smo svoji gospodarji pred svetom, tudi pred Bogom, sami smo odgovorni za vse, kar se dogaja pri nas." Prav zato si moramo "vsi, ki oblikujemo življenje v matični domovini, pa tudi v zamejstvu in izseljenstvu, prizadevati, da bo naše življenje bolj pravično, solidarno, dostojanstveno, manj zamorjeno, bolj veselo in srečno, manj sprto, razdvojeno in bolj spravno".

Višarska cerkev je bila pretesna za vse vernike, zato so poslušali mašo tudi pred njo. Med mašo je pel slovenski mešani pevski zbor iz Augsburga v Nemčiji, ki je tudi pomagal sooblikovati kulturni program, s katerim se je srečanje treh Slovenij na Višarjah tudi zaključilo.

Udeleženci romanja so se sicer začeli zbirati že pred 8. uro, saj se je takrat začel križev pot, ki je vodil do cerkve Matere Božje na Svetih Višarjah. Križevega pota se je udeležilo več kot sto vernikov, letos so ga pa posvetili blaženemu Lojzetu Grozdetu in trpljenju, ki se je zgodilo v Hudi Jami.