'Naše babice so jedle trajnostno'

"Naše babice so jedle najbolj trajnostno," pravi certificirana nutricionistka Mojca Cepuš. Kuhale so sezonsko, lokalno in z minimalno predelavo hrane – točno tako, kot je za naše telo najbolj naravno. Danes, ko je izbire več kot kadarkoli, ko živimo hitrejši tempo in nismo več toliko v stiku z naravo, postajajo odločitve za trajnostno prehranjevanje zavestne. Naše telo je prilagojeno na lokalno in sezonsko hrano, poudarja Cepuševa. Manj kot je živilo predelano, več hranil ohrani – in več koristi prinese telesu.

Kako torej jesti bolj trajnostno v praksi? Cepuševa svetuje preprosto pravilo 25–25–50: polovico krožnika naj predstavlja zelenjava, četrtino ogljikovi hidrati in četrtino beljakovine. Takšna razporeditev ne pomeni le boljšega ravnovesja hranil, temveč tudi manjši okoljski odtis. Predlaga pa še en "trik": v svojo prehrano vključimo barve. Raznolik krožnik pomeni več bioaktivnih snovi in antioksidantov – ter bolj zdravo črevesno mikrobioto.

"To je predvsem recimo zanimivo za vse, ki imajo majhne otroke. Lahko določimo, da imamo vsak dan v tednu na krožniku eno barvo. Recimo, če je danes sreda, bi lahko rekli, da je sreda denimo rdeča barva. Tako lahko pripravimo testenine s paradižnikovo omako in še nekaj mogoče jagode po kosilu ali za malico. Na ta način si na določene dneve vnesemo veliko več bioaktivnih snovi kot sicer, če o tem ne razmišljamo," pravi Cepuševa. 

Ker mnogi danes ne pridelujemo svoje lastne hrane, pač pa jo kupimo na tržnicah in trgovinah, je ob preveliki izbiri pogosto faktor pri odločanju tudi cena in naše navade. A trajnostna izbira je lahko okusna in dostopna. To so ob dnevu Zemlje na praktičen način pokazali tudi v Spar Slovenija, kjer so v ljubljanskem Cityparku pripravili trajnostne dneve. Zmagovalec MasterChef Slovenija Luka Pangos je pripravil enostavne jedi ter pokazal, kako lahko z nekaj praktičnimi triki združimo zdravje in skrb za okolje.

"Trajnost v kulinariki ni več samo trend, je že kar zelo uveljavljeno gibanje. Predvsem, da je zero waste, da paziš na trajnostno embalažo, koliko plastike porabiš med kuhanjem ... Pomembno pa je tudi, da so stvari tudi hranilno polne, ne samo dobre. Dostikrat je precepcija, da je rastlinska hrana slabega okusa, da ima malo barv, medtem ko lahko le s parimi dodatki na zelo enostaven način narediš hrano polnega okusa, ki je lepa tudi za oči," pravi Pangos. Pokazal je, kako lahko iz fižola, ki je tradicionalno prisoten v naših kuhinjah, pripravimo okusen in hranljiv namaz. 

Prepričan je, da bi za naš planet lahko vsak posameznik naredil veliko že z eno majhno spremembo navade. "Sam sem mesojedec, ampak se v zadnjih letih trudim, da pojem vse manj mesa. Nisem zagovornik, da gremo v katerekoli ekstreme, se pa strinjam, da Slovenci mogoče pojemo malo preveč mesa. Vsaj meni se je tako dogajalo, da poješ kos mesa za kosilo, potem pa še malo za večerjo in potem ugotoviš, da vsak dan skoraj dvakrat na dan ješ meso. Včasih še za malico kak sendvič s salamo in jemo cele dneve samo meso. Beljakovine se da dobiti tudi iz drugih živil, predvsem pa moramo jesti raznoliko hrano," pravi. 

Navdih za trajnostne obroke pa pogosto lahko najdemo v tradicionalni kuhinji. Jedi, kot so matevž, regrat ali fižolova juha, temeljijo na preprostih, lokalnih sestavinah in predstavljajo zgled prehrane z majhnim okoljskim odtisom pravi Cepuševa. V prehrano lahko znova vključimo tudi nekoliko pozabljene sestavine, kot so koprive. "Naše babice so uporabljale polivke iz koprive. Lahko pripravimo testenine iz koprivine omake. Koprivo prepražimo na malo masla in dodamo zraven malo lešnikov, malo olivnega olja in imamo super omako za testenine," svetuje. 

Začnemo lahko že pri majhnih spremembah nakupovalnih navad. Kot poudarja vodja trajnostnega razvoja pri Spar Slovenija, Manca Šprajcar Rančič, se zavedanje med kupci povečuje, a ga je treba nenehno spodbujati. Eden vidnejših korakov je bila ukinitev brezplačnih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo. Rezultati so konkretni: "Že v prvem letu se je poraba biorazgradljivih vrečk zmanjšala za tretjino, v drugem pa še za skoraj deset odstotkov. Tukaj res vidimo en tak velik premik v nakupovalnih navadah potrošnikov, da vse pogosteje posegajo po alternativnih pralnih mrežastih vrečkah za večkratno uporabo."

Vse več kupcev pa se odloča tudi za nakup brez embalaže. "Vidimo, da prihajajo stranke tudi na delikateso s svojo embalažo. To možnost stalno poudarjamo in spodbujamo," pojasnjuje Šprajcar Rančičeva. Trajnost tako ne ostaja le pri posameznih pobudah, temveč postaja širši pristop – od embalaže izdelkov in zmanjševanja odpadkov do varčevanja z energijo in podpore lokalnim pridelovalcem. Poseben poudarek namenjajo izdelkom, ki potujejo manj kot 40 kilometrov do trgovine.

Pri ozaveščanju sodelujejo tudi Ekologi brez meja, s katerimi so v Sparu pripravili vodnik za trajnostno nakupovanje. Ta ponuja konkretne nasvete, kako že med nakupom sprejemati bolj odgovorne odločitve – od izbire izdelkov do uporabe lastne embalaže.

"Živimo na zelo lepem planetu Zemlja. Ta planet je en in ima omejeno količino resursov. Tega se moramo zavedati. Ne moremo samo jemati, gledati moramo, kako stvari krožno zapeljati. Vsaka majhna sprememba, vsak korak šteje in vsak mora narediti tisto, kar je v njegovi moči," poudarja Šprajcar Rančičeva.