Poleg jajčkomata tudi samopostrežna stojnica, ki temelji na zaupanju

Da sodobnemu človeku ne sme biti vseeno, kakšno hrano uživa, poudarja zdravstvena stroka, ki priporoča uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj sta običajno bolj optimalno dozorela in imata višjo hranilno vrednost. Znano je namreč, da se z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika močno zmanjša vsebnost vitamina C v zelenjavi, zmanjšajo pa se tudi vrednosti vitaminov A, B in E. Prav tako je hrana ob dolgem prevozu in skladiščenju manj kakovostna, z dolgimi transportnimi potmi pa onesnažujemo tudi okolje.

Če torej vzamemo vse omenjeno v zakup, je najboljša lokalna trajnostna oskrba s hrano, ki predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je tako fizično kot cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in je porabljena na lokalnih trgih. Kot radi rečemo, od njive do krožnika v lokalnem okolju.

In temu načelu sledi tudi Kmetija Jenko iz Potoka pri Komendi. Matjaž Jenko je družinsko kmetijo prevzel pred štirimi leti (pravno formalno sicer šele letos) in takoj vpeljal novo idejo, ki je obrodila sadove. Govedo, ki ga je redil njegov oče, je zamenjal za kokoši nesnice, potrošnikom pa ponudil samopostrežni nakup jajc. Avtomat, ki ga je predelal v jajčkomat, ponuja dnevno sveža jajca, ki so kupcem na voljo vse dni v letu, štiriindvajset ur na dan. Kakovost jajc na kmetiji zagotavljajo z domačo krmo, od koruze, pšenice in soje, do oljčne repice, kokošim pa v hrano dodajajo še hladno stiskano repično olje. 

Ideja, da bi kupcem, tako kot jajca, ponudili tudi svežo zelenjavo, pa je navdušila Matjaževega očeta, ki je zraven jajčkomata postavil stojnico, ki je sestavljena iz dveh delov, pokritega in odkritega. Na stojnici tako ponujajo sezonsko zelenjavo, ki jo pridelajo na svoji njivi. Čez vse leto lahko tako pri njih kupite krompir, čebulo in česen, poleg pa ponujajo še sezonsko zelenjavo, trenutno zelje, bučke in kumare, kmalu bo na voljo tudi brstični ohrovt. Stojnica je založena sezonski zelenjavi primerno, kdaj bolj, drugič manj. Je pa tudi omenjena stojnica samopostrežna, kar pomeni, da je sveža sezonska zelenjava na voljo vse dni v letu, deluje pa na zaupanju. "Kupci vzamejo zelenjavo, v šparovček vržejo denar in s tem je nakup zaključen," je pojasnil Jenko in dodal, da čeprav so nekateri ljudje okrog njega skeptični glede takega načina prodaje, je sam zelo pozitivno presenečen. "Zgodilo se je tudi že, da je nekdo, ki ni imel denarja, na listek napisal, kaj je vse vzel in vrgel listek v šparovec in je potem naslednjič predvidevam vrgel denar, ki ga je bil dolžan."

Tako jajčkomat kot samopostrežno tržnico so ljudje dobro sprejeli. Kmetija ima tako zveste domače odjemalce, jajca pa ponujajo še v nekaterih trgovinah z lokalno pridelano hrano. Da je prihodnost v lokalni pridelavi in da se tega vse bolj zavedajo tudi potrošniki, meni Jenko. Morda je to zavedanje, da če se meje zaprejo in bomo prepuščeni sami sebi in odvisni sami od sebe, sprožila epidemija koronavirusa in mogoče smo zato začeli malo bolj spoštovati slovensko hrano, slovenskega kmeta, slovenske proizvode, pojasnjuje in dodaja, da je bilo v času koronakrize občutno povečanje prodaje lokalnih izdelkov na domu. "Zavedamo se, da moramo biti samooskrbni, vsaj s hrano, da smo samozadostni, da nismo odvisni od nekoga drugega," je še dodal Jenko.

Da je lokalna trajnostna oskrba zelo pomembna, pravijo tudi na kmetijskem ministrstvu, kjer pojasnjujejo, da ta pomembno vpliva tudi na ohranitev in razvoj podeželja ter skladen regionalni razvoj. Vzpostavljanje kratkih verig med pridelovalcem in potrošnikom pozitivno vpliva na domačo pridelavo sadja in zelenjave, povečan obseg ponudbe raznolikega in kakovostnega sadja in zelenjave, posledično pa tudi na znižanje cen in večjo potrošnjo, še dodajajo.

V Sloveniji sicer za svoje potrebe pridelamo le okoli 35 odstotkov hrane. Problem majhne samooskrbe naše države je, da se pri pojavu podnebnih sprememb (npr. suše, poplave, pozebe) in sprememb na naftnem trgu, ki naj bi omejile pritok hrane v našo državo, lahko zgodi, da bomo zelo odvisni od uvožene hrane. Po evropskih merilih imamo v naši državi tudi najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje na prebivalca v Evropi.

So pa podatki, ki jih je zbral Državni statistični urad (Surs), spodbudni. Primerjava zadnjih podatkov o površini, namenjeni tržnemu vrtnarstvu, s podatki iz leta 2016 kaže, da se je skupna površina, namenjena tržnemu vrtnarstvu, povečala za 54 odstotkov, število pridelovalcev pa za četrtino. Vsak tržni pridelovalec zelenjave je v letu 2019 gojil zelenjavo na površini, veliki povprečno 1,8 hektarja, ali na 23 odstotkov večji površini kot v letu 2016.

Največ površin smo v Sloveniji leta 2019 namenili zelenjadnicam, saj so skupaj zavzemale 81 odstotkov vseh površin, namenjenih tržnemu vrtnarstvu. Največja skupina zelenjadnic v letu 2019 so bile korenovke in gomoljnice, več kot polovico je predstavljala repa za kisanje. Solatnice so bile druga najbolj pogosta skupina zelenjadnic. Površina, posejana z radičem, se je podvojila v primerjavi z letom 2016. Tudi pri stročnicah za prehrano ljudi so zabeležili povečanje površine, na kateri jih gojijo. Pri grahu za sveže zrnje je bila z njim obdelana površina večja za skoraj sedemkrat; v letu 2019 so ga pridelovali na 73 hektarjih. Pri plodovkah so zaznali največje povečanje površine z bučkami in drugimi jedilnimi bučami. Med drugimi zelenjadnicami se je najbolj spremenila velikost površine, posajene s šparglji, ki se je povečala s 50 hektarjev v 2016 na 164 hektarjev v 2019. Skoraj z vse površine, namenjene gojitvi špargljev, so pobirali zelene šparglje, beljeni (beluši) pa so bili pobrani na le 0,9 hektarja (okoli 0,5 odstotka vse površine).

Podatki so torej spodbudni, zdaj moramo spremeniti le še nakupovalne navade in prednost pri nakupu dati lokalnim pridelkom. Veliko zelenjave, ki sicer uspeva tudi pri nas, še vedno uvažamo iz tujine, problem tega pa so dolge transportne poti, ki posledično povečujejo tudi negativne vplive na okolje. S tem ko bi spremenili nakupovalne navade, ne bi le prispevali k manjšemu onesnaževanju okolja, ampak bi tudi spodbudili rast slovenskih predelovalcev zelenjave.