Podatki o vseh transkacijskih računih odslej na spletu
V okviru dopolnitev zakona o plačilnem prometu so poslanke in poslanci sprejeli tudi dopolnilo, po katerem bodo podatki o vseh transakcijskih računih javni in bodo dostopni na spletni strani Banke Slovenije. Doslej so bili namreč na spletni strani centralne banke objavljeni le podatki o transakcijskih računih pravnih oseb oziroma zasebnikov, ki se nanašajo na njihovo dejavnost.
Dodatna jamstva za izplačilo neizvršenih nalogov
Z novelo zakona o plačilnem prometu naj bi zakon uskladili z evropsko direktivo o čezmejnih nakazilih ter o dokončnosti poravnav pri plačilih in sistemih poravnav vrednostnih papirjev. Poleg tega naj bi omogočili dodatno jamstvo za izplačilo neizvršenih plačilnih nalogov. Vlada, ki je zakon predlagala, pa želi z novelo tudi uskladiti kazenske določbe zakona z novim zakonom o prekrških ter odpraviti nejasnosti oziroma pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona v praksi.
Uvedena odškodninska odgovornost izvajalca plačilnega prometa
Novela zakona o plačilnem prometu tako med drugim uvaja tudi odškodninsko odgovornost izvajalca plačilnega prometa v primeru neizvršitve, nepravočasne izvršitve ali napačne izvršitve naloga za plačilo. Tako predlog zakona določa, da izvajalec plačilnega prometa objektivno odgovarja za škodo, ki nastane zaradi neizvršitve oziroma nepravilne izvršitve naloga za plačilo ali zaradi zamude pri izvršitvi plačilnega naloga. Ob tem pa naj bi bil izvajalec plačilnega prometa odgovoren tudi za škodo, ki bi nastala zaradi napake pri drugi osebi, ki skrbi za obdelavo in posredovanje nalogov za plačilo prek plačilnih sistemov ali zaradi posredniškega izvajalca plačilnega prometa.
Sicer pa se glede na določbe zakona o varstvu potrošnikov šteje, da je denarna obveznost plačana, ko nalogodajalec izvajalcu plačilnega prometa izda nalog za plačilo, novela določa, da s sprejemom plačilnega naloga tudi nastane denarna terjatev prejemnika plačila do izvajalca plačilnega prometa.
Manjše možnosti za izogibanje neplačevanju izvršb
Z novelo zakona o plačilnem prometu naj bi uredili tudi zmanjšanje možnosti izogibanja plačevanju obveznosti na podlagi odločb državnih organov z odpiranjem novih transakcijskih računov. Tako izvajalci plačilnega prometa ne bodo smeli odpreti transakcijskega računa osebi, ki je imetnik računa in ki nima poravnanih obveznosti na podlagi sklepov o izvršbi ali sklepov o prisilni izterjavi.
Centralizacija priglašanja državnih pomoči
Nov zakon o spremljanju državnih pomoči nadomešča leta 2000 sprejeti zakona o nadzoru državnih pomoči in naj bi slovenski pravni red uskladili s predpisi Evropske unije. Področje državnih pomoči je namreč v EU precej nadzorovano, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence. Tako bo nadzor nad dodeljevanjem državnih pomoči po vstopu Slovenije v Evropsko unijo postal pristojnost Evropske komisije. Zato mora prenehati veljavnost zakona in podzakonskih aktov, saj bo edini organ, pristojen za odločanje o skladnosti državnih pomoči s pravili na tem področju, postala Evropska komisija. Tako naj bi komisija za nadzor nad državnimi pomočmi prenehala delovati, sistem priglašanja državnih pomoči pa naj bi bil centraliziran, saj bo priglašanje državnih pomoči potekalo preko ministrstva za finance. S tem pa naj bi zagotovili večjo skladnost z direktivami Evropske unije ter s tem tudi hitrejše podeljevanje državnih pomoči. Sicer pa naj bi s predlagano novelo ohranili že obstoječi sistem spremljanja in nadzora nad dodeljevanjem državnih pomoči. Zagotovili pa naj bi tudi večjo preglednost priglašanja in dodeljevanja državnih pomoči ter njihovo predhodno verificiranje združljivosti s pravili Evropske unije. Na ta način bi namreč zmanjšali možnost dodelitve državnih pomoči, ki so zaradi nezdružljivosti s pravili Evropske unije prepovedane, in s tem posledično vračilo že prejetih sredstev. Poleg tega pa novela zakona določa tudi postopek ravnanja pri posebnih izjemah ter pri pomočeh po principu de-minimis.