Najstrožji pravilnik o omejitvi transmaščob na svetu: v Sloveniji od 7. aprila dalje

Ker se približuje datum popolne uveljavitve zakonodajne prepovedi transmaščob v živilih, smo na Inštitutu za nutricionistiko pobrskali po zgodovini dogodkov, ki so vodili do omejitve, hkrati pa smo še enkrat preverili, zakaj so tovrstne maščobe tako škodljive za naše zdravje.

Upoštevajoč 3. aprila 2018 sprejeto spremembo Pravilnika o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, se 7. aprila izteče v pravilniku določeno prehodno obdobje. 7. april je torej dan, ko na tržišču ne sme več biti živil, v katerih bi bila presežena predpisana vsebnost transmaščobnih kislin. V Sloveniji bo od takrat prepovedano tržiti živila, ki vsebujejo več kot 2 g industrijsko dodanih transmaščob na 100 g maščob. Ob tem velja poudariti, da gre za najstrožji pravilnik na svetu, saj ne posega le na področje živil, ki se prodajajo potrošnikom, temveč tudi na področje surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil. Pravilnik velja tako za predpakirana kot nepredpakirana živila, vključno z živili v gostinskih obratih, poudarjajo na Inštitutu za nutricionistiko.

Danska – prva država, ki je omejila transmaščobe

Prva država, ki je leta 2004 z zakonom omejila količino transmaščob v živilih je bila Danska. Tamkajšnji raziskovalci so začeli izvajati obširen mednarodni raziskovalni projekt, v okviru katerega so skrbno spremljali razpoložljivost transmaščob v živilih v različnih državah.

Danski raziskovalec Steen Stender je pojasnil, da so se osredotočili predvsem na raziskovanje količine transmaščob v piškotih in vafljih, kjer se delno hidrogenirane rastlinske maščobe pogosto uporabljajo, hkrati pa se v nekaterih državah zaužije zelo veliko tovrstnih živil. Leta 2012 so odvzeli vzorce živil v trgovinah prestolnic številnih držav Srednje in Jugovzhodne Evrope, tudi v Sloveniji. Našli so med 20 in 60 različnih piškotov/vafljev, pripravljenih z uporabo delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki so v povprečju vsebovali 4–6 g transmaščob na 100 g izdelka. Objava rezultatov je predstavljala začetek sodelovanja profesorja Stenderja z raziskovalno skupino na Inštitutu za nutricionistiko v Ljubljani.

Vzorčenje so ponovili leta 2014 in presenečeno ugotovili, da se je v Sloveniji in številnih balkanskih državah razpoložljivost živil s transmaščobami bistveno povečala. Rezultati dodatnega vzorčenja živil so pokazali, da se je v dvoletnem obdobju (2012–2014) razpoložljivost industrijsko dodanih transmaščob v piškotih v Sloveniji povečala za preko 300 %. Predvsem je šlo za uvožena živila, proizvedena z zastarelimi postopki in poceni surovinami.

Kronologija dogodkov do zakonodajne omejitve ...

Julija 2015 je državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje. Program "Dober tek Slovenija" je kot strateški cilj države izpostavil zmanjšanje vsebnosti transmaščob v živilih.

Decembra 2015 je Evropska komisija z enoletno zamudo objavila poročilo o transmaščobah v živilih in prehrani Evropejcev. Zapisali so, da transmaščobe tudi v Evropski uniji predstavljajo javno-zdravstveni problem, ki bi ga bilo najbolj primerno rešiti z uvedbo zakonodajnih omejitev. A obenem je v poročilu komisija poudarila, da je pred uvedbo takih ukrepov treba zbrati dodatne podatke, ki bodo usmerjali ustrezne politične odločitve v prihodnosti.

1. marca leta 2016 se je začel izvajati državni raziskovalni projek "Transmaščobe v živilih" pod vodstvom Inštituta za nutricionistiko. Oktobra so predstavili prve rezultate projekta. Medtem ko so ugotovili, da margarine na trgovskih policah transmaščob skoraj ne vsebujejo več, pa so znatne količine našli v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki jih uporabljajo nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji nepredpakiranih živil, predvsem pekarne in slaščičarne. Delno hidrogenirane rastlinske maščobe se najbolj pogosto pojavljajo v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih in predpripravljenih živilih. Ugotovitve so le še potrdile, da bi bilo treba vsebnost transmaščob v živilih omejiti z ustrezno nacionalno zakonodajo, so zapisali na strani Inštituta za nutricionistiko.

V marcu leta 2018 so laboratorijske analize živil na Biotehniški fakulteti pokazale, da se transmaščobne kisline še vedno nahajajo ne le v predpakiranih, temveč tudi v številnih neprepakiranih živilih, npr. v nekaterih burekih, rogljičkih in drugih pekovskih izdelkih.

Temu je istega meseca sledilo sprejetje Pravilnika o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, ki začne veljati 4. aprila 2018. Živila, ki ne izpolnjujejo zahtev iz tega pravilnika, so lahko v prometu največ 12 mesecev od uveljavitve pravilnika. 7. aprila letos pa se izteče v pravilniku določeno prehodno obdobje. 

Na Danskem 800 smrti manj, kaj pa pri nas?

Kot je prejšnji teden v oddaji 24UR ZVEČER poudarila Andreja Bizjak, direktorica inšpekcije na upravi za varno hrano: "Ta pravilnik postavlja zelo jasno določljivo mejo med živili, ki so varna, kar se tiče transmaščob in živili, ki niso."

Uprava za varno hrano je že bila na terenu, kjer bo od zdaj redno preverjala ustreznost surovin in izdelkov, prve analize so pokazale skladnost s pravilnikom, v kolikor ne bi "taka živila ne smejo biti na trgu, ne smejo biti na razpolago potrošnikom in se zanje odreja umik in odpoklic".

Kakšen izplen pa lahko pričakujemo v Sloveniji? Na Danskem so bili rezultati zelo konkretni, je za 24UR ZVEČER povedal Stender: "Samo eno leto kasneje smo imeli 800 smrti manj."

Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je prepričan, da bi nedvoumno moral biti učinek na javno zdravje, predvsem na pojavnost srčno-žilnih obolenj. Vseeno pa poudarja, da številke verjetno ne bodo tako drastične kot na Danskem. "Pred 10 leti je bila namreč uporaba delno hidrogeniranih maščob še veliko bolj razširjena, naredili smo že veliko korakov naprej, zdaj je izpostavljenost prebivalstva vseeno manjša. Učinek pa vsekakor bo," je poudaril.

Največ izdelkov s delno hidrogeniranimi maščobami je do zdaj prihajalo v izdelkih s področja nekdanje Jugoslavije. Tam podobnih prepovedi še ni. Kako bo sedaj s temi izdelki? "Ti proizvajalci so morali izdelke preformulirati, torej začeli so uporabljati drugačno maščobo. Posebej za Slovenijo naj bi uvedli posebne recepture," odgovarja Pravst.

Niso vse maščobe slabe ...

Da ne bo zmešnjave, lahko opozorimo, da niso vse maščobe slabe, nasprotno tako imenovane zdrave maščobe telo potrebuje. Kaj je torej tako problematičnega pri transmaščobah?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) poudarjajo, da je zmerno uživanje maščob del uravnotežene prehrane, saj poleg tega, da so vir energije, vsebujejo tudi nujno potrebne (esencialne) maščobne kisline in v maščobah topne vitamine (A, D, E, K), imajo ugoden vpliv na zdravje, še zlasti na srčno-žilni sistem. Priporočajo uživanje kvalitetnih virov maščob, kot so npr. repično, sojino sončnično in oljčno olje, ki imajo za zdravje ugodno razmerje maščobnih kislin. Priporočajo tudi, da maščobo dodajamo hrani tik pred serviranjem in je ne pregrevamo dalj časa ali celo večkrat.

Uživanje nasičenih maščobnih kislin pa dviguje nivo tako celokupnega kot tudi slabega holesterola, zvišuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, kapi ter nekaterih rakavih obolenj. Uživanje živil, ki vsebujejo delno hidrogenizirane rastlinske maščobe in s tem transmaščobne kisline, pa predstavlja celo 10-krat večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni kot uživanje nasičenih maščob, še poudarjajo na Nijz. 

Vse več raziskav pa nakazuje tudi na možnost razvoja nevroloških motenj, bolezni oči, sladkorne bolezni, debelosti, bolezni jeter, pa tudi vpliv na neplodnost in na razvoj dojenčkov. Transmaščobe povečujejo tudi potrebo po esencialnih maščobnih kislinah, ker tekmujejo z njimi za iste encimske sisteme.