Minister za obrambo Borut Sajovic je dejal, da se glede Dovosa, ki ga sam vidi kot najmočnejše orodje za povečanje obrambnih sposobnosti in odpornosti države, pojavljajo politikantske debate, zavajanja in zlorabe. Čas kliče po enotnosti in dobri pripravi na vseh področjih - ne samo na obrambnem, ampak tudi na področjih dvojne rabe in civilne rabe, je pozval.
"Država želi z družbo Dovos vstopiti v lastništvo drugih slovenskih podjetij in s proizvodnjo obrambnih proizvodov, ki bodo zanimivi tudi za tuje trge, pritegniti delo in kapital v Slovenijo, da bodo sredstva, ki jih težko zaslužimo, ostala doma," je pojasnil.
Dovos ne bo izvajal nalog v pristojnosti ministrstva za obrambo, med drugim javnih naročil, povezanih z razvojnimi projekti in nakupi obrambnih proizvodov za Slovensko vojsko, je poudaril minister.
Vodja direktorata za logistiko na Morsu Željko Kralj je dejal, da so z dosedanjimi razvojnimi projekti - kot je bil razvoj kupole za oklepna vozila, pri katerem je sodelovalo 15 slovenskih podjetij - dokazali, da se bolj izplača vlagati v razvoj proizvodov, ki bodo primerni za uporabo v Slovenski vojski in tudi konkurenčni na trgu, kot pa jih kupovati.
Ravno to dokazuje, da Dovos ni potreben, pa je menil vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar, ki je nedavno neuspešno zbiral poslanske podpise za izredno sejo DZ o Dovosu. Menil je, da bi lahko podporo obrambni industriji organizirali v okviru obrambnega ministrstva. Tako pa se bo o milijardnih poslih odločalo za zaprtimi vrati, saj da tudi morebitni nadzor v okviru parlamentarnega nadzora delovanja Slovenskega državnega holdinga (SDH) ne bo pomenil nič, ker bodo lahko organi Dovosa katerekoli informacije označili za poslovno skrivnost.
Medtem ko so predstavniki ministrstva za obrambo zatrjevali, da dejavnost Dovosa ne bo povezana s sredstvi oz. razpisi ministrstva, se je Logar vprašal, ali ne bo ministrstvo razpisov izvedlo tako, da bodo posle dobivala podjetja, ki jih bo Dovos dokapitaliziral oz. ustanovil za razvoj določene opreme. "Dovos bo neposredno vplival na to, kam se bo distribuiralo dve milijardi evrov davkoplačevalskih sredstev za orožje, obrambo, varnost, odpornost letno," je menil.
Predsednik nadzornega sveta Dovosa in pomočnik predsednika uprave SDH Damir Črnčec je zavrnil očitke tako glede smiselnosti ustanovitve družbe kot nadzora. Kot je dejal, ministrstvo ne more investirati v podjetja in ustanavljati skupnih podjetij. Nadzor bo po njegovih besedah zagotovljen prek nadzornega sveta in pravil korporativnega upravljanja, pa Komisije za preprečevanje korupcije in računskega sodišča. Poslovodstvo bo delovalo po načelu štirih oči, nadzorni svet bo moral dati predhodno soglasje za vse kapitalske naložbe, ustanovitelj, torej država, bo imel možnost veta na vse ključne odločitve organov družbe, je navedel.
Direktor Dovosa Matej Špragar je dodal, da bo vsaka investicija družbe vezana na konkreten projekt, ki bo moral biti analiziran in ga bodo morali podpreti organi družbe. "Ta sistem zagotavlja, da praktično ne more biti skrit niti en evro. Vse bilance družbe bodo javno objavljene, vse naložbe bodo šle skozi dvostopenjsko proceduro, vsaka dokapitalizacija za konkretne naložbe bo sproti potrjena," je dejal.
Nepovezani poslanec Miha Kordiš je neuspešno predlagal sklep, da bi odbor vlado pozval, naj "v skladu z ustavno določeno politiko miru in kulture nenasilja" zapre Dovos. Gre za militarizacijo slovenskega gospodarstva, je menil, in opozoril, da če se vprašanja razvoja, delovnih mest in industrijske vitalnosti "pripnejo" na vojno industrijo, to prinese neposredno povezanost z vprašanjem vojne.
Jože Lenart (SDS) je kot dobrodošlo pozdravil proizvodnjo določene opreme v Sloveniji, a je pri tem izpostavil, da bi bil nadzor DZ nujno potreben. "Tako družba kot SDH bi morala (...) svoje namene predstaviti državnemu zboru (...) da nas ne bo strah, saj obstaja veliko tveganje, da pride do koruptivnih ravnanj," je dejal.
Janez Žakelj (NSi), ki je na seji pogrešal člane iz SD in Levice, je opozoril, da člani odbora niso dobili nobene dokumentacije, kakšen je poslovni načrt Dovosa, kakšno bo financiranje in koliko bo vložek države, zakaj se je sploh ustanovilo to posebno družbo. Kot je dejal, podpira spodbujanje slovenske industrije, a se ob tem sprašuje, ali je res potrebno še eno telo za koordinacijo te pomoči.
V Svobodi so medtem načrte vlade podprli. Kot je povedal Aleš Rezar (Svoboda), bi država z izboljšanjem obrambnih zmogljivosti okrepila varnost, poleg tega bi z razvojem obrambne industrije okrepila ugled v tujini in svojo suverenost, nezanemarljiv bi bil tudi prispevek k bruto domačemu proizvodu. Dejal je, da je parlamentarni nadzor že sedaj mogoč, in sicer v okviru nadzora SDH. Menil je, da bi bilo nujno, da DZ ne bi več odločal o obrambnih investicijah, saj da imajo različna stališča in za to niso usposobljeni, ampak bi se to prepustilo stroki.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.