Kako poteka transport kritično bolnega dojenčka?

Telefon posebne reševalne ekipe, ki je v stalni pripravljenosti že pol stoletja, na leto povprečno zazvoni od 300 do 400-krat. Včasih so prevažali samo dojenčke, danes pa tudi otroke do 12. leta starosti. Posredujejo v najrazličnejših situacijah, najpogosteje zaradi dihalne stiske. Eden od klicev je bil iz Celja, kjer je en dan star dojenček s 3,5 kilograma imel dihalno stisko.

Telefon intenzivne terapije na pediatrični kliniki je zazvonil tudi pred 35 leti, ko je mamica Renata Medvešek v brežiški porodnišnici rodila sina. "Rojen je bil šest tednov prej. Pljuča niso bila zrela in je imel dihalno stisko, zato so ga ročno ventilirali, dokler ni prišel rešilec iz Ljubljane, potem so ga priklopili na umetna pljuča in na kisik," se spominja.

Prvi teden sta bila ločena, po 29 dneh zdravljenja pa sta lahko končno odšla domov. "Vesel sem, da se je tako izteklo, sem prepričan, da nisem edini s tako zgodbo," pravi Nejko Peter Levak.

"In premišljuješ, kaj če takrat ne bi prišel nihče po njega," trenutke negotovosti opisuje Renata.

V 50 letih je medicina močno napredovala. Z njo tudi oprema in znanje ekip, ki rešujejo najmlajše bolnike. "Tistih otrok, ki bi verjetno zagotovo umrli in so imeli najslabše možnosti preživetja, je bilo okoli 3500 v Sloveniji," ocenjuje eden od pionirjev transporta kritično bolnih otrok prim. dr. Ivan Vidmar.

"Zelo je pomembno, da so ti prevozi na voljo, kajti ti prvi trenutki, to so lahko minute ali ure, so najbolj pomembni," še dodaja Renata. Poseben reševalni tim je pripravljen v 45 minutah. Ker najpogosteje prevažajo novorojenčke, je glavni del opreme prenosni inkubator. "Kjer v bistvu na enih nosilih dobimo vso možno opremo, ki je odgovorna za monitoring vitalnih funkcij, za intravensko terapijo, za umetno predihavanje in za podporo dihalom," pojasnjuje zdravnik na KO za intenzivno terapijo otrok na ljubljanski pediatrični kliniki dr. med. Rok Kučan.

Ekipa je v pripravljenosti vse dni v letu. Telefon lahko zazvoni kadarkoli. "Danes sicer še ni, ampak do jutra je še dolgo, je pa kar pogosto. Sicer par dni je, ko ni nobenega klica, lahko pa so tudi potem trije v enem dnevu, štirje," dinamiko dela opisuje diplomirana medicinska sestra na KO za intenzivno terapijo otrok na ljubljanski pediatrični kliniki Tina Bertoncelj.

"Pomembno je, da imamo za vse možne scenarije opremo tudi s sabo, da otroka oskrbimo, stabiliziramo in potem najbolj varno pripeljemo nazaj v Klinični center Ljubljana, kjer nadaljujemo z obravnavo," pojasnjuje Kučan.

"V veliki večini so to majhni otroci, novorojenčki in dojenčki do šestega meseca in pri veliki večini teh otrok je vodilna bolezen odpoved dihanja," pojasnjuje vodja KO za intenzivno terapijo otrok na ljubljanski pediatrični kliniki dr. med. Gorazd Mlakar.

Veliko večino otrok pozdravijo brez posledic. "Mi se pač trudimo, da jih nekako stabiliziramo in čim prej pripeljemo, da tukaj nadaljujemo, so pa pač situacije, kjer ne moremo vedno pomagati," dodaja Bertoncelj.

Po težkih začetkih so zdravniki Renato opozorili, da bo njen sin najverjetneje imel številne zdravstvene težave, tudi motorične, a se to na srečo ni zgodilo. Danes je Nejko Peter uspešen plesalec. "Srečo imam, da tega takrat nisem slišal in si nisem zapomnil, ampak sem lepo šel takrat naprej."

Takšne zgodbe pa dokazujejo, kako pomembno je ohraniti in razvijati polstoletno tradicijo reševanja in zdravljenja – tudi na poti.