Po mnenju mnogih neupravičene in nepotrebne kadrovske rošade, ki jih je sprožil Borut Trekman kot generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve, ter domnevno fizično nasilje nad uslužbencem zagrebškega veleposlaništva sta le dva primera, ki sta, naj sta resnična ali ne, očrnila Trekmanovo profesionalno preteklost.
Sodelavci na zunanjem ministrstvu naj bi Trekmana celo prijavili varuhu človekovih pravic, a so tam povedali, da o tem ne vedo ničesar - razen odprto pismo Foruma za levico. V njem ugotavljajo, 'da bi bilo imenovanje gospoda Trekmana nedopustno in žaljivo za demokratična in evropska načela. Trekman se je namreč skupaj s še osemnajstimi člani t.i. Šterove skupine podpisal pod poziv k nespoštovanju odločbe ustavnega sodišča v primeru izbrisanih.
Postopek imenovanja veleposlanikov je vse do pridobitve soglasja države sprejemnice zaupen. Drugačno ravnanje obremenjuje mednarodni ugled in kredibilnost Slovenije, vpletene države pa postavlja v neprimeren položaj.
Belgija je agreman Trekmanu izdala že pred tedni - iz Luksemburga ga še čakajo - z našega ministrstva pa še vedno nič o namigih o Trekmanovi neprimernosti. Poleg tega je postopek za Trekmana postal javen že vsaj 8. julija, ko so Trekmanovo kandidaturo presojali na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko.
Miran Potrč, vodja poslanske skupine ZLSD, pravi, da so glavne napake gospoda Trekmana njegove osebne lastnosti, dosedanje delo v ministrstvu, reševanje problemov predvsem na konflikten način, pa tudi podpis njegove izjave proti izvajanju odločitve ustavnega sodišča.
Mesto veleposlanika v Bruslju je zaradi vključevanja v Evropsko unijo med najpomembnejšimi diplomatskimi službami, vendar pa je nanj predsednik Drnovšek, ki svojega ukaza prav tako ne komentira, danes imenoval človeka, v katerem med drugimi dvomi tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Za edini zaplet te vrste doslej je poskrbel prav Kučan, ko je leta 2000 omahoval pri podpisu ukaza za imenovanju Vladimirja Gašpariča za veleposlanika na Kitajskem.
