Borutu Trekmanu nekdanji sodelavci z zunanjega ministrstva očitajo med drugim neprofesionalnost in celo kršenje človekovih pravic. Konkretno: Trekman naj bi se lani fizično znesel nad uslužbencem zagrebškega veleposlaništva. Peter Golob, nekdanji vicekonzul v Zagrebu, pravi, da si je tako visok funkcionar zunanjega ministrstva privoščil, da je slovenskega diplomata na veleposlaništvu v sosednji državi zaprl v čakalnico konzularnega oddelka in kljub večkratnim pozivom, da mu s tem omejuje svobodo gibanja, ga ni spustil ven iz te sobe.
O dogajanju na ministrstvu so se tedaj zamislili celo v največji vladni stranki, vendar so ravnanje prepustili ministru Ruplu. Tone Anderlič, vodja poslanske skupine LDS, je prepričan, da bo minister Rupel glede na te pripombe in govorice reagiral.
Minister Rupel pa je svojega tesnega sodelavca Trekmana predlagal za veleposlanika v Bruslju. Ob tem ni zanemarljivo, da je Borut Trekman tudi med tistimi, ki so pozvali k nespoštovanju določb ustavnega sodišča glede urejanja statusa izbrisanih, kljub temu ali pa prav zato je danes parlamentarni odbor za zunanjo politiko potrdil njegovo kandidaturo za mesto veleposlanika v Bruslju.
Zmago Jelinčič Plemeniti, predsedujoči Odboru za zunanjo politiko, pravi, da je bil gospod Trekman potrjen za veleposlanika in pač odpotuje v Bruselj. Pismo v zvezi z izbrisanimi je normalna zadeva, ki je dovoljena vsakemu državljanu. Po njegovem mnenju pa bi tisto pismo tudi on sam podpisal.
Od političnih strank so se glede primera Trekman precej ostro opredelili le v Združeni listi. Aurelio Juri, poslanec ZLSD, je dejal, da so za veleposlanika organizacijske sposobnosti, diplomatska spretnost, prijaznost, vljudnost že skoraj pogoj, teh pa kandidat zagotovo nima.
Trekmanu manjka do naslova ekscelenca le še agrema ali strinjanje države sprejemnice, torej Belgije, ter podpis predsednika države Drnovška.
