Najprej o zakonu o žrtvah vojnega nasilja
Poslanke in poslanci so v okviru druge obravnave opravili razpravo o predlaganih spremembah zakona o žrtvah vojnega nasilja. Sodeč po zagotovilih vlade gre za manj zahtevne dopolnitve oziroma uskladitev z zakonom o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Zakon o žrtvah vojnega nasilja je bil sicer od svoje uveljavitve januarja 1996 že šestkrat "popravljen", s čimer se je postopoma tudi širil krog upravičencev in izboljševalo njihovo zakonsko varstvo. Kljub temu pa predlagatelj zakona ugotavlja, da je še vedno diskriminatoren do nekaterih nespornih žrtev vojnega in povojnega nasilja. Pri predstavitvah stališč poslanskih skupin je zakonski noveli odločno nasprotoval le opozicijski poslanec Janez Drobnič (NSi), z določenimi pripombami pa so jo podprli koalicijski poslanci Silva Črnugelj (ZLSD), Mario Gasparini (LDS) in Stanislav Brenčič (SLS).
Brez pripomb k noveli zakona o železniškem prometu
Državni zbor je brez razprave sklenil drugo obravnavo novele zakona o železniškem prometu, ki je potrebna zaradi uskladitve z evropskim pravnim redom, med drugim pa predvideva ustanovitev Agencije za železniški promet. Po besedah ministra za promet Jakoba Presečnika bo agencija kot upravljalec javne železniške infrastrukture skrbela za racionalno porabo proračunskih sredstev ter med drugim določala obseg dela vzdrževalcem železniške infrastrukture. Tretjo obravnavo predlagane zakonske novele bo DZ po napovedih opravil v petek.
O zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v četrtek
Odbor za gospodarstvo tudi danes ni uspel zaključiti obravnave predloga zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb, zato bo z njo nadaljeval v četrtek. Člani odbora, predvsem predstavniki opozicijskih strank, so tudi na današnji seji največ pomislekov izrazili glede namena zakona in višine predvidenih sredstev, slednja je namreč po njihovem mnenju prenizka, da bi zakon lahko imel učinek. Odbor pa je k vladnemu predlogu - ta predvideva državno pomoč družbi v težavah v času priprave programa prestrukturiranja ter v času izvajanja tega programa -, sprejel dopolnilo o pomoči pri poravnavi obveznosti do odpravnin delavcem, ki so zaradi prisilne poravnave postali tehnološki višek - predlagal ga je Stanislav Brenčič (SLS).
Podaljšano jamstvo Adrii Airways
Odbor DZ za infrastrukturo in okolje je danes nadaljeval v torek prekinjeno sejo o predlogu novele zakona o jamstvu države za obveznosti domačega letalskega prevoznika za kritje škod, nastalih kot posledica vojne oziroma terorizma, in o pogojih jamstva za tuje letalske prevoznike. Po uvodni razlagi ministra za promet Jakoba Presečnika, da so predložena dopolnila k zakonu po torkovem priporočilu zakonodajno-pravne službe DZ usklajena med ministrstvi za promet in finance ter strokovno službo odbora za infrastrukturo, so njegovi člani pred začetkom plenarnega zasedanja DZ brez razprave podprli vseh pet amandmajev in sklenili drugo obravnavo zakona. Ta edinemu slovenskemu letalskemu prevozniku Adrii Airways po dogodkih 11. septembra lani že tretjič podaljšuje državno jamstvo za kritje škod, ki bi jih v primeru vojne oziroma terorizma lahko utrpele tretje osebe na zemlji, tokrat do konca leta 2003, vendar pod novimi pogoji.
Brez opredelitve do referendumskega vprašanja železničarjev
Odbor za infrastrukturo se je na podlagi torkovega sklepa s plenarnega zasedanja državnega zbora, ki ga je ta sprejel ob obravnavi odloka o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic, sestal še na nujni seji, ki pa jo je zaradi nadaljevanja zasedanja prekinil predvidoma do četrtka. Člani infrastrukturnega odbora so do prekinitve seje s predstavniki svetov delavcev ter sindikatov SŽ, ki so predlagatelji referenduma, ter zakonodajno-pravno službo DZ soočili mnenja, ali je referendumsko vprašanje dovolj jasno, da ga bodo razumeli volivke in volivci.
Sklenjena razprava o zakonu o urejanju okolja
Poslanke in poslanci so v zadnji obravnavi sklenili razpravo o predlogu zakona o urejanju prostora, ki bo skupaj z zakonom o graditvi objektov na novo uredil področje urejanja prostora, in sicer od načrtovanja s strani države in občine do gradnje objektov državnega in lokalnega pomena, gradnje objektov s strani posameznikov ter njihovega obratovanja. Vlada želi z zakonom med drugim jasno razmejiti pristojnosti na področju urejanja prostora med državo in občinami ter omogočiti preporod urbanistične stroke. K predlaganim rešitvam so v tretji obravnavi vložena tri dopolnila, vsa pa se nanašajo na člen, po katerem bo gradnja objektov zunaj poselitvenih območij dopustna tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih - o dopolnilih in o sprejetju zakona bo DZ glasoval drevi.
Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti
Poslanke in poslanci so opravili še zadnjo obravnavo zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, s katerim želi vlada sistemsko urediti izvajanje te dejavnosti. V prvi vrsti naj bi zagotovili kakovost rejništva samega in pri tem v čim večji možni meri upoštevali koristi otrok, ki vstopajo v rejništvo. Med drugim naj bi novi zakon uredil pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe, če želijo izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti in njeno financiranje, opredeljuje pa tudi obveznosti rejnikov in naloge centrov za socialno delo pri izvajanju rejniške dejavnosti ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Predlagani zakon bodo, sodeč po poslanskih razpravah, podprli tako v koaliciji kot tudi v opoziciji.
