Tretjina podjetij ob napovedanih davčnih spremembah razmišlja o selitvi v tujino

Ukrepi pri davkih, zapisani v koalicijskem sporazumu, bi po mnenju kar štirih petin podjetij negativno vplivali na gospodarsko okolje v Sloveniji. Najbolj bi jih "ranil" dvig socialnih prispevkov, o selitvi v tujino bi jih razmislila skoraj tretjina, kaže anketa družbe Deloitte Slovenija. Rezultati se jim zdijo zaskrbljujoči.

Vprašalnike so razposlali 105 finančnikom in direktorjem slovenskih podjetij, odgovorilo jih je 62. "Rezultati so pričakovani in ne odstopajo od odzivov, ki jih je bilo v javnosti slišati že takoj po objavi koalicijskega sporazuma, vendar pa imamo zdaj bolj konkretne številke in so zaskrbljujoče," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala partnerica v davčnem oddelku pri svetovalnem podjetju Deloitte Slovenija Andreja Škofič Klanjšček.

V anketiranih podjetjih tudi v prihodnjih dveh letih načrtujejo zaposlovanje, povečevanje plač in investiranje v širjenje proizvodnje ter v raziskave in razvoj. "A če bi vlada sprejela ukrepe, ki jih predvideva koalicijski sporazum, bi zmanjšali zaposlovanje in investicije v širjenje proizvodnje ter znižali sredstva za raziskovalne in razvojne dejavnosti," je povzela direktorica v davčnem oddelku Alenka Gorenčič. Ne bi pa v podjetjih posegali v plače, saj bi jih ohranili na nespremenjenih ravneh.

Večina anketiranih je ocenila, da je slovenski davčni sistem razmeroma mednarodno primerljiv, slabše pa so ga ocenili pri ostalih kategorijah, in sicer menijo, da ni pregleden, ni administrativno enostaven, ni privlačen za tuje investitorje in ni razvojno naravnan. Kar 84 odstotkov jih torej meni, da so potrebne spremembe, je povedala Gorenčičeva.

Pri tem so si bili precej enotni, da bi višja minimalna plača, dvig spodnje meje davka od dohodkov pravnih oseb in davek na nepremičnine vplivali na poslovanje gospodarskih subjektov. Še nekoliko bolj bi na poslovanje vplivala uveljavitev zakona o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku, najbolj pa bi jih "ranil" dvig socialnih prispevkov. Kar 84 odstotkov anketiranih je namreč ocenilo, da bi to negativno vplivalo na njihovo poslovanje.

Prav tako se izrazito ne strinjajo z vključitvijo osebnih dohodkov iz kapitala v osnovo za odmero dohodnine.

Z nekaterimi spremembami se strinjajo

Niso pa bili anketirani izrazito proti uvedbi novih tipov davkov. Z uvedbo zdravstvenega centa za trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače bi se denimo strinjalo skoraj 63 odstotkov vprašanih.

Anketa je pokazala, da si v slovenskih podjetjih želijo bolj pravično obdavčitev dela in kapitala. Če bi se osebno odločali za en ukrep na davčnem področju, bi jih največ podprlo uvedbo zgornje meje pri obračunu prispevkov za socialno varnost oz. t.i. socialno kapico. "To je učinkovit davčni instrument, s katerim lahko država zmanjša obdavčitev najbolj produktivnih posameznikov v gospodarstvu," je menila Gorenčičeva.

Če se slovenski davčni sistem ne bi spremenil, o selitvi v tujino ne bi razmišljali v nobenem od anketiranih podjetij. V primeru uveljavitve vseh v koalicijskem sporazumu zapisanih sprememb, pa bi o tem razmislilo 29 odstotkov vprašanih.

Poleg odhoda domačih podjetij v tujino bi davčna reforma, ki bi še povečala obremenitev plač srednjega sloja, povzročila dodaten beg možganov, še manj tujih investicij ter posledično zmanjšanje davčnih prihodkov, na podlagi rezultatov ankete svarijo v Deloittu. Ob tem pa dodajajo, da bi se prvi negativni rezultati najverjetneje pokazali čez dve ali tri leta, ko pa bodo morebitne davčne spremembe že problem naslednje vlade.