Anonimni spletni vprašalnik je v Sloveniji izpolnilo 115 novinark, kar predstavlja 8,7 odstotka vseh registriranih novinark v državi. Sodelujoče so zastopale različne vrste medijev, od javne in komercialnih televizij ter javnega radia do tiskanih, spletnih in različnih neprofitnih medijev, večinoma v starosti od 38 do 57 let.
Tokratna metodologija je razlikovala med fizičnimi napadi in grožnjami, diskriminacijo in kršitvami delavskih pravic, diskreditacijo in seksističnimi komentarji, (ne)verbalnim spolnim nadlegovanjem in fizičnim spolnim nadlegovanjem.
"Raziskava je ugotovila, da so med storilci tovrstnih dejanj, ki po večini ostajajo neprijavljena, v polovici primerov sodelavci, v 30 odstotkih pa nadrejeni. Kar polovica novinark ne ve, ali mehanizmi zaščite znotraj organizacije, kjer so zaposlene, zajemajo spolno nadlegovanje," so sporočili z Društva novinarjev Slovenije.
Fizične napade in grožnje je že doživela skoraj tretjina novinark (31 odstotkov), največkrat gre za grožnje s fizičnim napadom ali s smrtjo med opravljanjem dela na terenu. Pogosteje so tovrstnih napadov deležne novinarke v sredini kariere, torej tiste, ki so javno že bolj prepoznavne. Skoraj polovica (44 odstotkov) žrtev tovrstnih groženj ni podala prijave nadrejenim ali policiji.
Z diskriminacijo na podlagi spola ali drugo kršitvijo delavskih pravic se je soočila več kot polovica sodelujočih v raziskavi (55 odstotkov), tri četrtine jih niso podale prijave, tiste, ki so jo, pa so jo večinoma poklicnim združenjem (sindikatom).
"Daleč največji je delež novinark, ki so že doživele diskreditacijo in seksistične komentarje. Tu gre za komentarje, ki temeljijo na spolu ali ženski seksualnosti, so nezaželeni, poniževalni in povzročajo nelagodje. Denimo o videzu, ženstvenosti, privlačnosti, teži, slogu oblačenja, vedenju," so dodali.
Poleg tega raziskava uvršča tudi šale, ki temeljijo na spolu ali seksualnosti. Tudi tu tri četrtine žrtev tovrstnega vedenja sodelavcev, nadrejenih in posameznikov na spletu ni podalo prijave, kar kaže na sistematično normalizacijo tega vedenja in visoko nevidnost problematike.
Verbalno ali neverbalno spolno nadlegovanje je doživela četrtina anketirank, najpogosteje v začetku kariere. Fizično spolno nadlegovanje, najpogosteje v obliki neprimernega dotikanja, pa je potrdila tretjina novinark, prav tako v začetku kariere. Med storilci so najpogosteje sodelavci (55 odstotkov), kar 97 odstotkov novinark zaradi tovrstnega vedenja ni podalo prijave.
"Stopnja prijav je nizka v vseh kategorijah, dodatno pa močno upade, ko so napadi bolj spolno zaznamovani ter osebno stigmatizirajoči. Bolj kot je napad intimen ali spolno zaznamovan, manjša je verjetnost prijave," so še pojasnili.
Med najpogostejšimi vzroki za neprijavo so pričakovanje, da prijaviteljicam ne bodo verjeli, strah pred izgubo zaposlitve, strah pred povračilnimi ukrepi, nezaupanje v učinkovitost in nepristranskost postopkov, dojemanje napadov kot običajen pojav. Raziskava je tudi ugotovila močan razkorak med dejanskimi odzivi in tem, kako bi se novinarke morale odzvati.
Raziskavo so izvedli Mediacentar Sarajevo v Bosni in Hercegovini, Sindikat novinarjev Hrvaške na Hrvaškem, Sindikat kulture, umetnosti in medijev "Nezavisnost" v Srbiji ter Društvo novinarjev Slovenije v sodelovanju z Zavodom Krog v Sloveniji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.