Od prvega julija dalje bodo zaposleni v trgovinah za nedeljsko delo dobivali 65-odstotni dodatek, prihodnje leto pa naj bi se ta povišal še za 10 odstotkov. Predstavniki delodajalcev in delojemalcev so zadovoljni, čeprav so v sindikatu najprej poudarjali, da na manj kot 90 odstotkov ne bodo pristali, delodajalci pa, da je njihova zadnja ponudba 60 odstotni dodatek. Sekretar sindikata trgovine je poudaril, da so pogajanja tekla mimo obratovalnega časa, in da nikakor ne vplivajo na referendumske aktivnosti.
Doslej zbranih 20.000 podpisov podpore referendumu
Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je do ponedeljka zbral okrog 20.000 podpisov podpore referendumu za obratovalni čas prodajaln. Kot je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, je s to številko zadovoljen, saj so sindikati šele pred tednom dni s polno paro začeli zbirati podpise na stojnicah pred upravnimi enotami po celi Sloveniji. Prvih 14 dni so namreč podpise zbirali predvsem med svojimi člani, zato Semolič tudi ne dvomi, da bodo do 7. julija, ko se izteče rok, brez težav zbrali zahtevanih 40.000 podpisov.
Tudi evropska socialna listina, ki jo je Slovenija ratificirala, zahteva en dan v tednu dela prost. Tega se držijo vse evropske države, zato se ga mora tudi Slovenija, meni Semolič, čeprav te določbe ni mogoče brati črno in belo, saj nekatere službe, kot so policija in zdravstvo, morajo delati tudi ob nedeljah. Vendar je to življenjska nuja in sestavni del življenja, medtem ko je nedeljsko delo v velikih prodajalnah popolnoma nepotrebno, je še dodal Semolič. Argument delodajalcev, da je nedeljsko obratovanje v interesu kupcev, pa je Semolič označil za neresnično, saj so delodajalci tisti, ki oblikujejo nakupovalne navade hkrati pa delujejo le v svojo lastno korist večjega dobička.
Delavke so ob nedeljah po Semoličevih besedah namreč sramotno nizko plačane, saj na uro delavka dobi le 200 tolarjev neto dodatka, torej pri sedemurnem delovniku 1400 tolarjev na dan, pri čemer pa ima delavka še stroške za prihod na delo in malico. To kaže na to, da je nedeljsko delo klasičen primer izkoriščanja ljudi, medtem ko pa delodajalci na račun nedeljskega dela kar dobro služijo, meni Semolič. Glede možnosti, da bi delavci lahko zaradi novega obratovalnega časa prodajaln izgubili svojo službo, pa je poudaril, da gre le za grožnje delodajalcev, ki hočejo delavce ustrahovati, da ne bi šli na referendum in glasovali proti delu v nedeljo.
