Tržni inšpektorat RS je zaradi podražitev živilskih izdelkov in vse bolj agresivnega oglaševanja, s katerimi želijo trgovci z živili pridobiti kupce, 24. oktobra začel z akcijo poostrenega nadzora oglaševanja cen. Inšpektorat je nekaj pregledov že opravil in ugotovil precej kršitev zakona o varstvu potrošnikov, končne ugotovitve pa bodo znane v začetku decembra. Za kršitelje so predvidene denarne kazni in prepoved tovrstnega oglaševanja.
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič, potrošnike najbolj moti prav višanje cen živilskih izdelkov. Ker nadzor nad spreminjanjem cen zaradi principa prostega oblikovanja cen na trgu ni možen, se je tržni inšpektorat odločil za poostren nadzor nad oglaševalskimi sporočili trgovcev.
V skladu z 12. členom zakona o varstvu potrošnikov je zavajajoče oglaševanje prepovedano, je pojasnila Grličeva. Kot je dodala, se kot zavajajoče po zakonu šteje vsako oglaševanje, ki na kakršenkoli način, vključno s predstavitvijo blaga in storitev, zavaja ali utegne zavajati potrošnika. Zavajajoče oglaševanje je zlasti oglaševanje, ki izkorišča ali bi lahko izkoriščalo potrošnikovo neizkušenost in neznanje v dobičkonosne namene, ki vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja ali drugačno zavajanje.
Mega cena, trajno nizka cena?!?
Tržni inšpektorat je v okviru akcije že ugotovil nekaj kršitev. Namesto klasičnih oblik prikazovanja ugodnosti nakupa v obliki prečrtane visoke cene in pripisane znižane cene oz. navedbe odstotka popusta ob ceni se trgovci poslužujejo akcij z različnimi poimenovanju (npr. mega cena, trajno nizka cena itd.), katerih vsebina potrošnikom sploh ni znana. Pojasnila o vsebini akcije in obliki ugodnosti, ki naj bi jo ponujala potrošnikom, namreč niso na voljo v prodajalnah in ob prodajnih policah.
Akcija nadzora oglaševanja cen bo po besedah Grličeve trajala ves november. Nekaj več kot 50 tržnih inšpektorjev nadzoruje oglaševanje trgovcev po vsej Sloveniji, poskušali pa bodo pregledati čim večje število prodajaln, zatrjuje glavna tržna inšpektorica. Ker so postopki še v teku, Grličeva o konkretnih številkah zaenkrat ne more govoriti.
Kakšne so kazni?
Zakon o varstvu potrošnikov za primere zavajajočega oglaševanja predvideva kazensko sankcijo - globo, in sicer od 4000 evrov do 20.000 evrov za samostojnega podjetnika, od 12.000 evrov do 41.000 evrov za pravno osebo in od 1200 evrov do 4000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe oz. samostojnega podjetnika. Predvideno je tudi upravno ukrepanje - prepoved tovrstnega oglaševanja.
Za izrek kazni kršitelju po zakonu o prekrških obstajajo posebni pogoji, je pojasnila Grličeva. "Ko je kršitev ugotovljena, je treba dati kršitelju pet dni časa, da se izjasni o prekršku, šele nato se lahko kazen izreče," je dejala. Zoper zavajajoče oglaševanje trgovcev bo inšpektorat po zagotovilih Grličeve sicer ustrezno ukrepal takoj, ko pridobi vse potrebne podatke.
Kakšni bodo argumenti trgovcev?
Trgovinska zbornica Slovenije se je danes seznanila s prvimi ugotovitvami Tržnega inšpektorata RS o kršitvah trgovcev pri oglaševanju cen.
V zbornici menijo, da bodo lahko trgovci argumentirano ovrgli vse trditve tržne inšpekcije, če ta razpolaga s posameznimi konkretnimi kršitvami pri oglaševanju in pospeševanju prodaje.
Poziv glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlič, naj trgovinska zbornica pripravi standarde pri oglaševanju različnih akcij, v zbornici razumejo v smislu priložnosti, ki jo prinaša zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami in bo začel veljati ob koncu leta. Ta namreč predvideva t.i. kodeks ravnanja, ki zavezuje trgovce do določenih pravil, ki jih sam zakon ne predvideva.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.