Plaz kritik vse večji, obupujejo tudi mladi: Do stanovanja ne bo več mogoče priti

"Na TZS se strinjamo, da je napoved o ohlajanju gospodarstva treba jemati resno ter s tem tudi povečana tveganja, povezana s kreditiranjem prebivalstva, hkrati pa makrobonitetni ukrep Banke Slovenije ocenjujemo kot nesorazmeren in pretiran," so predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) izpostavili v današnjem sporočilu za javnost.

Glede na to, da precejšen del prebivalstva ne bo več imel dostopa do potrošniškega kredita in bo prišlo do zmanjšanja možnosti načinov financiranja nakupov preko t. i. namenskih blagovnih kreditov izključno za nakup določenega blaga, pričakujejo negativne učinke v trgovinski dejavnosti.

"V praksi se namreč potrošniški krediti v večji meri uporabljajo predvsem za nakup trajnejših dobrin, kot so na primer stanovanjska oprema, gradbeni material, gospodinjski aparati in tehnični proizvodi, ki jih potrebuje vsak dom oziroma gospodinjstvo. Tovrstni krediti namreč omogočajo razporeditev finančnega bremena nakupa teh proizvodov na daljše časovno obdobje, kar omogoča tudi vmesne nakupe za druge dobrine in prosti čas," so pojasnili.

"Ob tem na TZS izražamo zaskrbljenost, da se bodo potrošniki za kredite obračali v sosednje države, ki takih omejitev nimajo," so dodali.

V luči pričakovanj negativnih posledic ukrepa na obseg potrošnje in kakovost življenja ljudi so predlagali spremembo sklepa v smeri omilitve negativnih učinkov.

Skladno s sklepom Banke Slovenije bodo morale sicer banke na področju kreditiranja prebivalstva od 1. novembra upoštevati nove minimalne standarde. Centralna banka je pri potrošniških kreditih omejila ročnost, pri potrošniških in stanovanjskih kreditih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. 

Za to se je odločila, ker je pred letom dni bankam izdala priporočila, a ugotovila, da jih te ne upoštevajo v zadostni meri. Ocenila je namreč, da se tveganja, povezana predvsem s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, povečujejo. Rast potrošniških kreditov je namreč že precej časa zelo visoka, avgusta je medletno znašala 11,7 odstotka.

Na Banki Slovenije bodo vztrajali pri novih ukrepih

Nove zaostrene pogoje, pod katerimi bodo banke podeljevale potrošniške kredite, pa je v torek v oddaji 24UR ZVEČER komentiral tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Če zdaj dovolimo, da banke dajejo posojila ljudem, ki kredite že zdaj težko odplačujejo, kako jih bodo potem odplačali v prihodnosti, ko se bo gospodarska rast obrnila navzdol, se je v oddaji spraševal Vasle. To je zatiskanje oči pred realnostjo in temelj finančne nestabilnosti, je dodal. 

Po njegovih besedah bodo novi ukrepi trajali, dokler se prekomerna rast posojil pri bankah ne umiri, pri njih pa bodo vztrajali kljub številnim pozivom, naj o njih še malce premislijo.

Po oceni Združenja bank Slovenije bodo imeli omenjeni ukrepi širše posledice, če država prebivalcem ne bo ponudila alternativnih virov financiranja. Zaradi ukrepa več kot 300.000 ljudi ne bo več dobilo posojil (od tega približno 115.000 delovno aktivnih, ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in preživljajo enega otroka), negativen bo tudi vpliv na BDP, so ocenili in dodali, da se bo kreditiranje zmanjšalo do 70 milijonov evrov mesečno.

Podatki Eurostata, kot jih povzema tudi časnik Finance, sicer kažejo, da smo Slovenci med najmanj zadolženimi v evro skupini. Manj kreditov najemajo samo v Latviji in Litvi.

Sindikat Mladi plus: Naj nam nekdo že pojasni, kako naj pridemo do stanovanj

Novi ukrepi Banke Slovenije bodo močno posegli v življenja številnih mladih. Predvsem tistih, ki že imajo otroke, ne pa tudi lastniškega stanovanja, in prejemajo povprečno plačo. Ta letos znaša 1.092 evrov neto, kar je po novem premalo, da bi lahko najeli kredit.

"Jaz ne vem, kaj v bistvu Banka Slovenije razmišlja, ampak to pač pomeni, da mladi ostajamo doma, pri starših, tudi ko smo stari nad 30 let, tudi ko si že ustvarimo družine. In mi se res sprašujemo, naj nam nekdo v državi že pojasni, kako naj mladi pridemo do stanovanj," je za oddajo 24UR dejala Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus.

Na strani Banke Slovenije je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki pa rešitve za mlade družine po drugi strani nima. In kakšne so potem možnosti? "V življenju je vedno treba sprejemati odločitve in razmisliti tudi, kakšna je posledica za naprej. Na žalost je situacija takšna, da tudi tiste ljudi, ki v resnici niso sposobni kupovati nepremičnin, sili v nakupovanje nepremičnin," pa je za oddajo 24UR povedala Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Kot pravi Jarčeva, bo ta ukrep praktično onemogočil katerikoli mladi osebi, mladi družini, da nekako pride do stanovanja. "Moramo se zavedati, da država že zdaj nima nobene stanovanjske politike, da mladi že tako ali tako ne moremo priti do stanovanja, ni trga trajno najemniških stanovanj, najemnine so ogromne in edina možnost bi bila, da nekako dobimo kredit, a ga zdaj ne bomo mogli." 

Primer dobre prakse pa prihaja iz sosednje Italije: v Furlaniji Julijski krajini mladi do 35. leta pri nakupu prvega stanovanja od regije prejmejo 15 tisoč evrov.