Trgovina - generator gospodarske rasti

Trgovska dejavnost ima vlogo generatorja gospodarske rasti, predvsem rasti zaposlovanja, s čimer pomembno vpliva na gospodarsko moč države, navaja publikacija oddelka za evropske zadeve pri Gospodarski zbornici Slovenije, Notranji trg Evropske unije in trgovinske dejavnosti. Trgovina v EU zaposluje nad 22 milijonov ljudi. V obdobju desetih let, od 1982 do 1992, je trgovina držav EU ustvarila nad 2,3 milijona novih delovnih mest, kar je povzročilo 12-odstotno rast zaposlenosti, medtem ko je bila rast zaposlenosti v celotnem gospodarstvu v istem obdobju sedem odstotna. Delež trgovine v bruto domačem proizvodu (BDP) v EU je bil v celotnem omenjenem obdobju enakomeren in se je gibal okoli 13 odstotkov. V BDP EU je trgovina imela 12,7-odstotni delež, medtem ko je delež slovenske trgovine v BDP Slovenije leta 1998 znašal 11,4 odstotka. Za modernizacijo trgovine pa je EU posebno pozornost namenila koncentraciji in globalizaciji trgovine. Koncentracija v trgovinski dejavnosti je postala za vse članice EU nezadržen pojav, najizrazitejša pa je koncentracija postala v razvitih severnih državah EU in manj v južnih državah EU. Vendar pa je koncentracija prinesla tudi določene negativne posledice, ki so se predvsem odrazile v oblikovanju vertikalne povezanosti in odvisnosti proizvajalca od enega kupca. To je omejilo možnosti proizvajalcev, da bi pridobili nove kupce in ustvarili večjo konkurenčnost na nabavni strani.