Kot so razkrili v oddaji Tarča, je na notranjem ministrstvu konec aprila 2024 potekal sestanek o kobariškem gostincu Alešu Hvali, ki je novačil filipinske delavce kot ceneno delovno silo proti plačilu okoli 3000 do 5000 evrov. V novačenju so prepoznali vse elemente trgovine z ljudmi.
Hvala je sicer bližnji sorodnik vodje kabineta ministra za notranje zadeve Nataše Hvala Ivančič.
Po tem, ko so se na uslužbenca ministrstva za zunanje zadeve obrnili filipinski delavci, je ta kršitev prijavil policiji, nakar je Hvala ob obisku ministrstva za zunanje zadeve poizvedoval, kdo ga je prijavil.
V začetku maja je filipinska ambasada na Dunaju objavila, da je desetim delavcem v Sloveniji, domnevno žrtvam trgovine z ljudmi, zagotovila finančno pomoč.
V zapisu ambasade piše, da so bili leta 2023 rekrutirani kot hotelski in gostinski delavci, nato pa premeščeni k drugemu delodajalcu, lastniku gostišča Ribič v Portorožu Damirju Pribacu, kjer so delali v nečloveških pogojih.
Po pričevanjih delavcev so jih nadrejeni trpinčili, plačali pa manj, kot jim je bilo obljubljeno. Delali so po 16 ur na dan, včasih brez premora. Hvala in Pribac sta kršitve zanikala, minister za delo Luka Mesec in glavna inšpektorica inšpektorata za delo Katja Čoh Kragolnik pa sta med drugim potrdila, da je bil pri obeh gostincih večkrat opravljen inšpekcijski nadzor, preiskava pa še poteka.
Poklukar in takratni šef Policije sredi preiskave pri Hvali
Minister Poklukar in zdaj že nekdanji šef policije Senad Jušić sta se z delegacijo lani, sredi policijske preiskave Hvale, odpravila v njegovo gostišče. Tako Poklukar kot Jušić Hvalo poznata iz srednješolskih časov. Poleg tega je Hvala bližnji sorodnik vodje kabineta ministra za notranje zadeve.
"Zelo odločno zanikam kakršnokoli vpletenost v ta postopek in insinuacije, da sem v postopku zoper Hvalo karkoli kot minister za notranje zadeve vplival ali vedel o tem in postopkih, ki jih izvaja slovenska policija," je poudaril danes. Informiranost o policijskih postopkih ni pristojnost ministra, je poudaril Poklukar.
Prav tako je zanikal, da bi o postopkih kaj vedela vodja njegovega kabineta. Če bi vedel, da je Hvala v postopku, njegove restavracije zagotovo ne bi obiskal, je zagotovil.
S Hvalo, ki je zgolj njegov znanec, nima nobenih rednih stikov. Kadarkoli pa njegovo restavracijo obišče, račun plača, je poudaril. Pri tem je dodal, da je gostišče javni objekt, on pa ne more vedeti, ali je del preiskave. "Ko grem v katerikoli lokal, tudi ne vem, kaj se tam dogaja," je ponazoril.
Poklukar je poudaril, da pozivov k odstopu ne razume. Policija in tožilstvo morata najprej preiskati, kaj se je v zvezi s tem dogajalo. Če postopek policije ne bi bil odprt, bi kot minister odredil izredni strokovni nadzor, zdaj pa te možnosti nima.
Dodal je, da služba za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi na ministrstvu dobro deluje, saj so za vse žrtve takoj poskrbeli. Hvali namreč očitajo, da je več filipinskih delavcev po prihodu v Slovenijo posredoval drugemu gostincu, kjer naj bi jih izkoriščali in trpinčili. Delavci so od slednjega pobegnili, nato pa pridobili uradni status žrtve trgovine z ljudmi.
Mesec: Pristojni naj primer čim prej raziščejo
Po pojasnilih ministra Mesca je delanje zaključkov o tem, da je bil Hvala predhodno obveščen o predkazenskem postopku, preuranjeno. "Ne vem, s kakšnimi informacijami je razpolagal minister Poklukar, niti ne vem, kakšne informacije je kdor koli od vpletenih predajal naprej. Mislim, da je treba primer raziskati, preden lahko kakšno črto potegnemo," je dejal.
Po poročanju Tarče lahko Hvala uradno še naprej zaposluje tuje delavce. To bi mu lahko preprečil Inšpektorat RS za delo, a inšpektorji v opravljenih nadzorih niso ugotovili hujših kršitev. V odločbi iz januarja letos so mu namesto denarnih kazni izrekli samo opomine.
Razlog, da inšpektorat ni zaznal večjih prekrškovnih ugotovitev, je po besedah ministra Mesca v tem, da so "ti delavci dostikrat ustrahovani, poberejo jim potne liste, ne spregovorijo z inšpektorji ali pa se pred njimi celo skrijejo".
"Delavci si enostavno z institucijami dostikrat ne upajo govoriti, ker so v državi, ki je nekaj tisoč kilometrov oddaljena od njihovega doma, kjer nikogar ne poznajo in kjer je njihova glavna socialna vez delodajalec, s katerim so v čudnem odnosu," je navedel Mesec in dodal, da so lahko delavci pri delodajalcu tudi v dolgovih zaradi stroškov prihoda v Slovenijo, ki jih morajo odplačati.
Na vprašanje, ali je inšpektorat storil napako s tem, da ni glede na podane sume opravil nadzora skupaj s policijo, pa je Mesec pojasnil, da so "vsak po svoje izvajali nadzore".
"Inšpektorat neprestano spodbujamo k temu, da delajo skupne akcije s policijo, finančno upravo in specializiranim državnim tožilstvom, ker vsak je odgovoren za svoj del zakonodaje. Ko se pogovarjamo o trgovini z ljudmi, je pristojna policija, za to ni pristojen inšpektorat za delo, ampak da bi lahko primere, kot je ta, kjer so sumi zelo jasni, izpeljali do konca, je nujno, da so tam prisotni vsi, se pravi tako inšpektorji za delo kot policija hkrati," je zatrdil minister.
Ob tem je izrazil upanje, da bosta policija in specializirano državno tožilstvo celotno zgodbo čim prej raziskala. "Trgovina z ljudmi je kaznivo dejanje. V tem primeru bodo tisti, ki so na ta način služili, morali odgovarjati," je dodal.
Po ministrovi oceni bodo morali v prihodnje v teh primerih tudi poostriti policijski nadzor. O tem, kako bodo to naredili, pa morajo opraviti pogovore s policijo in notranjim ministrstvom, je dejal.
Da bi takšne zgodbe v preteklosti preprečili, na ministrstvu izvajajo aktivnosti za podpis memoranduma med Slovenijo in Filipini o sodelovanju na področju zaposlovanja. "Ker filipinski delavci zdaj prihajajo po zelo čudnih poteh, poskušamo te poti formalizirati, se pravi, da bi prišli preko njihovega in našega zavoda za zaposlovanje. Na ta način bi stvari postale bistveno bolj jasne, za njih pa tudi varne," je poudaril Mesec.
Kaj pravi Policija?
Iz Policije so sporočili, da trgovina z ljudmi ostaja ena najbolj prikritih in kompleksnih oblik kriminala današnjega časa in da vsak zaznam primer obravnavajo z navečjo mero resnosti.
"Pri preiskovanju tovrstnih primerov si prizadevamo kar najhitreje poskrbeti za zaščito žrtev in odkriti storilce tovrstnih nizkotnih dejanj," še trdijo. Ob tem zagotavljajo, da morebitne osebne, sorodstvene ali druge zveze med posamezniki ne vplivajo na potek policijske preiskave. "Policija svoje delo opravlja v okviru zakonskih pristojnosti in ob usmerjanju Specializiranega državnega tožilstva RS oziroma drugih tožilstev, ki so edini pristojni, da vodijo in usmerjajo predkazenske postopke. O konkretnih predkazenskih postopkih pa ne obveščamo ministra ali drugih za to nepristojnih oseb."
Priznavajo, da je odkrivanje in preiskovanje takih kaznivih dejanj dolgotrajno in zapleteno, vse večjo vlogo pa imajo tudi digitalne plaftorme, ki se uporablajajo za oglaševanje, novačenje in zavajanje žrtev.
Leta 2024 je so v Policiji zaznali 43 sumov kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Od tega so jih potrdili 18 in podali ustrezne kazenske ovadbe. V 12 primerih so na tožilstvo poslali poročila, saj dokazi niso zadostovali za podajo ovadbe. 13 primerov je še vedno v fazi preiskave.
"Slovenija ostaja predvsem tranzitna država, skozi katero potekajo poti žrtev iz jugovzhodne Evrope proti zahodnim državam, hkrati pa postaja tudi ciljna država, kjer prihaja do izkoriščanja tujih državljanov. Policija najpogosteje zaznava primere spolnega izkoriščanja in prisilne prostitucije, a so vse pogostejše tudi oblike prisilnega dela in prisilnih porok," še pojasnjujejo na Policiji, kjer pozivajo k prijavi ob zaznanem sumu trgovine z ljudmi ali izkoriščanja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.