10°C

Ranljive osebe med epidemijo v večji nevarnosti, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
AVTOR
Urša Zupan /
KOMENTARJI
28
Spolno izkoriščanje je v Sloveniji še vedno najpogosteje prepoznana oblika trgovine z ljudmi. Ob letošnjem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi pa želi medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi pozornost usmeriti tudi na druge, manj prepoznavne oblike tega pojava, med njimi tudi na prisilno delo.

Kot je povedal minister za notranje zadeve Aleš Hojs, je boj proti trgovini z ljudmi že skoraj dve desetletji prednostna naloga Vlade Republike Slovenije. Ta je svojo zavezanost odpravi tega pojava udejanjila s številnimi ukrepi, med drugim tudi z imenovanjem nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi in ustanovitvijo vladne medresorske delovne skupine, ki deluje neprekinjeno že od leta 2003. 

Evropska komisija je leta 2007 18. oktober razglasila za evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. 

Gre namreč za izrazito multidisciplinarno področje, ki zahteva usklajen pristop različnih deležnikov in mora poleg preventivnih aktivnosti, preiskovanja teh kaznivih dejanj in pregona storilcev vključevati tudi ustrezno zaščito in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Ministrstvo za notranje zadeve tako že več let financira program oskrbe žrtev trgovine z ljudmi v varnem prostoru, Policija pa v okviru Sklada EU za notranjo varnost že drugo leto zapored sofinancira program reintegracije žrtev trgovine z ljudmi. Zaznava navedene problematike je odvisna predvsem od proaktivnih dejavnosti policije, storilci, ki izkoriščajo ranljive, revne in osamljene posameznike, pa žal mnogokrat ostanejo nekaznovani.  

"V današnjem času, ko se srečujemo s povečanimi migracijami ter epidemijo covid-19 in njenimi posledicami, so ranljivi posamezniki, ki že tako živijo v negotovih okoliščinah, v še večji nevarnosti, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi. V teh kritičnih časih je zato ključnega pomena, da organi odkrivanja, preiskovanja in pregona okrepijo svoja prizadevanja v boju proti trgovini z ljudmi," je poudaril Hojs.

Kljub intenzivnim prizadevanjem pristojnih državnih organov ter nevladnih in humanitarnih organizacij na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in boja proti njej, številne žrtve še vedno ostajajo neprepoznane.
Kljub intenzivnim prizadevanjem pristojnih državnih organov ter nevladnih in humanitarnih organizacij na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in boja proti njej, številne žrtve še vedno ostajajo neprepoznane.FOTO: Thinkstock

Spolno izkoriščanje je v Sloveniji še vedno najpogosteje prepoznana oblika trgovine z ljudmi. Ob letošnjem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi pa želi medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi pozornost usmeriti tudi na druge, manj prepoznavne oblike tega pojava, med njimi tudi na prisilno delo. Odkrivanje, preiskovanje in še zlasti dokazovanje te vrste kaznivega dejanja so zelo zahtevni, saj se oškodovanci praviloma ne prepoznajo kot žrtve in dejanja storilcev opravičujejo ter tako omogočajo njihovo nadaljnje izkoriščanje. Poleg tega se ta kazniva dejanja danes praviloma ne izvajajo več ob prisotnosti fizičnega nasilja, ampak metode izkoriščanja postajajo čedalje bolj prefinjene in temeljijo na psihičnem nasilju in čustvenem izsiljevanju. 

Eden največjih izzivov v boju proti trgovini z ljudmi je pomanjkanje razumevanja tega pojava. Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi si zato prizadeva za kontinuirano ozaveščanje splošne javnosti in ranljivih skupin o trgovini z ljudmi ter redno izobraževanje strokovnjakov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s tem pojavom, so sporočili z MNZ. Z različnimi aktivnostmi tudi opozarja na odgovornost uporabnikov storitev, ki jih pod različnimi oblikami prisile izvajajo žrtve trgovine z ljudmi. 

Kljub intenzivnim prizadevanjem pristojnih državnih organov ter nevladnih in humanitarnih organizacij na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in boja proti njej, pa številne žrtve še vedno ostajajo neprepoznane. 

Slovenska zakonodaja od leta 2015 omogoča kaznovanje uporabnikov storitev žrtev trgovine z ljudmi, če so vedeli, da gre za uporabo storitev žrtev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi.
Slovenska zakonodaja od leta 2015 omogoča kaznovanje uporabnikov storitev žrtev trgovine z ljudmi, če so vedeli, da gre za uporabo storitev žrtev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi.

Za boj proti trgovini z ljudmi in zaščito žrtev je sicer primarno odgovorna država, vendar pa je treba za še učinkovitejše delo na tem področju vzpostaviti tudi močnejšo povezavo z zasebnim sektorjem, s katerim je neposredno ali posredno povezana večina primerov prisilnega dela. Da bi čim več delodajalcev ozavestili o navedeni problematiki, je MNZ ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi izdalo priročnik Preprečite prisilno delo, ki zagotavlja potrebne informacije delodajalcem, pri katerih obstaja tveganje, da bi lahko bili povezani s prisilnim delom.Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi delodajalce poziva, naj ga upoštevajo, še zlasti pri zaposlovanju tujih delavcev in najemanju podizvajalcev. 

"V svetu ima zasebni sektor čedalje večjo vlogo pri preprečevanju trgovine z ljudmi. Želimo si, da bi tudi v Sloveniji čim več podjetij sprejelo ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo, da njihove dobavne verige niso povezane s prisilnim delom. Delodajalci se morajo zavedati, da vpletenost v prisilno delo škoduje ugledu njihovega podjetja in da v sodobni družbi takšna praksa ni dopustna. Tudi slovenska zakonodaja od leta 2015 naprej omogoča kaznovanje uporabnikov storitev žrtev trgovine z ljudmi, če so vedeli, da gre za uporabo storitev žrtev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi," pa opozarjaTina Princes Damjanovič, nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi.

Pasica koronavirus oktober

Priročnik za delodajalce