Cilj konvencije, h kateri je od leta 1973 pristopilo že 158 držav, med njimi leta 2000 tudi Slovenija, je zavarovati rastlinske in živalske vrste, ki jih ogroža mednarodna trgovina. Skupina za CITES, ki deluje v okviru Agencije RS za okolje, poleg nalog upravnega organa opravlja tudi naloge strokovnega organa za izvajanje konvencije in tako skrbi za reševanje vlog v upravnem postopku, usklajevanja dela z nadzornimi organi, skrbi pa tudi za pripravo zakonodaje, usposabljanje, sestavo podatkovne zbirke ter informiranje in ozaveščanje javnosti.
Da bi se ljudje zavedli škodljivosti trgovine z ogroženimi vrstami, ki poleg neposrednega ogrožanja vrst ogroža še avtohtone vrste in je lahko zaradi prenašanja bolezni nevarna tudi ljudem, je agencija izdala zloženke, plakate, knjižna kazala in obešanke za potovalne torbe, ki bodo na voljo v šolah, potovalnih agencijah, knjižnicah, mejnih prehodih in na letališču Brnik. Na njih je poleg osnovnih podatkov o mednarodni trgovini, ciljih konvencije, posledic in sankcij navedena tudi telefonska številka in elektronski naslov, kjer bo skupina za CITES dajala informacije. Za strokovno javnost pa so pripravili podroben vodnik za izvajanje konvencije.
Po določbah konvencije je mednarodna trgovina s skoraj 900 vrstami, ki jim grozi izumrtje, prepovedana, za preostalih 30.000 vrst pa je dovoljena, vendar strogo nadzirana. Določbe konvencije, ki veljajo za žive ali mrtve živali in rastline ter za njihove dele in izdelke iz njih, vsebujejo tudi sankcije, tako za države pogodbenice kot tudi za posameznike. Zato je po besedah vodje CITES v Sloveniji Roberta Bolješiča konvencija najbolj učinkovit naravovarstveni sporazum, ki je hkrati tudi trgovinski sporazum. Kljub prizadevanjem držav pogodbenic CITES, ki pri nadzoru mednarodne trgovine sodelujejo s svetovno carinsko organizacijo (WCO) in Interpolom, je nedovoljena trgovina z ogroženimi vrstami na tretjem mestu po vrednosti, in sicer takoj za nedovoljeno trgovino z mamili in orožjem. Medtem ko ocenjena vrednost svetovnega letnega prometa z ogroženimi vrstami znaša okrog 20 milijard dolarjev, pa nezakonit promet znaša okrog pet milijard dolarjev.
Kot je povedal Bolješič, Slovenija pri trgovini z ogroženimi vrstami ni nobena izjema, podatki o zakonitem uvozu in izvozu pa kažejo izrazit porast teh dejavnosti v zadnjem desetletju. Slovenija, ki je sicer izrazita uvoznica ogroženih vrst, je zaradi svoje geografske lege predvsem prehodna država za mednarodno trgovino, tudi za nedovoljeno.