Olajšanje ali škoda? 'Je Trump Von der Leynovo pojedel za zajtrk?'

Okvirni trgovinski dogovor po besedah Ursule von der Leyen prinaša enotno 15-odstotno carinsko stopnjo za veliko večino izvoza iz EU. Ta stopnja bo veljala za večino sektorjev, vključno z avtomobili, polprevodniki in farmacevtskimi izdelki. Dogovor vključuje uvedbo ničelne carinske stopnje na medsebojno trgovanje z nekaterimi strateškimi proizvodi. Med temi so letala in sestavni deli, določene kemikalije, generična zdravila, kritične surovine, pa tudi določeni kmetijski proizvodi. Za katere kmetijske proizvode točno bo šlo, bosta strani določili v prihodnjih dneh.

Evropska komisija se je v okviru dogovora med drugim zavezala tudi, da bo v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev (568.02 milijard evrov) in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev  (647 milijard evrov) energentov.

'Dogovor boljša možnost od trgovinske vojne' 

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je danes poudaril, da je dogovor boljša možnost od trgovinske vojne z ZDA. Poudaril je, da gre šele za začetek postopka, ki bo vodil do celovitega trgovinskega in naložbenega sporazuma med stranema.

Odzivi članic EU na dogovor so različni. Nemški kancler Friedrich Merz je dogovor pozdravil, saj so z njim preprečili "nepotrebno zaostrovanje transatlantskih trgovinskih odnosov". "S tem nam je uspelo ohraniti naše temeljne interese, čeprav bi si želel več olajšav v transatlantski trgovini," je dejal. Dogovor sta med drugim pozdravila italijanska premierka Georgia Meloni in španski premier Pedro Sanchez.

Nasprotnega mnenja je francoski premier Francois Bayrou, ki ga je označil za "predajo". "Črn dan je, ko se povezava svobodnih narodov, združenih zato, da potrdijo svoje vrednote in branijo svoje interese, zateče k predaji," je zapisal na omrežju X. Še ostrejši je bil madžarski premier Viktor Orban, ki je dejal, da je Trump Ursulo von der Leyen "pojedel za zajtrk".

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport dogovor še analizirajo. Kot so navedli za STA, pa sta za slovensko gospodarstvo v vsakem primeru pomembni predvidljivost in stabilnost. Ti dve vrednoti namreč omogočata dolgoročno načrtovanje in konkurenčno poslovno okolje. To velja tudi za najpomembnejše sektorje za Slovenijo, kot sta na primer avtomobilska industrija in farmacija, so dodali.

Mešani odzivi prihajajo tudi iz gospodarstva. V nemškem združenju avtomobilske industrije VDA so opozorili, da bodo carine nemške proizvajalce avtomobilov vsako leto stale milijarde evrov. Tudi članica nemškega sveta gospodarskih strokovnjakov Ulrike Malmendier je poudarila, da 15-odstotne carine pomenijo "ogromno breme za gospodarstvo".

Analitiki ekonomskega inštituta IfW so za nemški poslovni časnik Handelsblatt izračunali, da bodo carinske stopnje, ki jih predvideva dogovor, nemškemu bruto domačemu proizvodu (BDP) odvzele 6,5 milijarde evrov oziroma 0,15 odstotka. Za slovenski BDP bi to po izračunih Financ pomenilo sto milijonov evrov.

Sklenitev okvirnega trgovinskega dogovora z ZDA za EU predstavlja predvsem poskus omejevanja škode in stabilizacijo čezatlantskih odnosov, je za STA ocenil analitik mednarodnega think-tanka German Marshall Fund Andrew Small. V nedeljo sklenjeni dogovor po njegovem mnenju ni dober, kar pa je bilo mogoče tudi pričakovati.

Kot je povedal strokovnjak za čezatlantske odnose, ki deluje v Berlinu, 15-odsotne carine na uvoz večine blaga iz EU v ZDA za unijo predstavljajo stopnjo, ki bi bila zanjo še pred nekaj meseci nepredstavljiva. Dodal je, da bo vpliv teh carin na bruto domači proizvod (BDP) unije zelo omejen. Poleg tega dogovor predstavlja stabilizacijo položaja za evropska podjetja, obenem pa EU z njim ne bo v nič slabšem položaju glede dostopa do ameriškega trga kot druge trgovinske partnerice ZDA, je dodal.

"Dogovor torej ni bil dober, ampak se je zdel bolj smiseln od alternativ - več nepredvidljivosti in potencialno škodljiva vojna z negotovimi posledicami," je poudaril Small. Bruselj bi lahko morda z ostrejšim pristopom k pogajanjem dosegel boljši dogovor, vendar pa bi se lahko to končalo s še slabšim izidom, je dodal.

Glede posledic dogovora za evropsko gospodarstvo, ki bodo negativne, je analitik dejal, da bo položaj evropskih podjetij odvisen predvsem od nadaljnjega ravnanja oblasti na področju spodbujanja gospodarske rasti ter sklepanja dogovorov EU z drugimi partnericami.

Dogovor ni dober niti za evropsko avtomobilsko industrijo, vendar pa bo po njegovih besedah s 15-odstotnimi carinami na izvoz v ZDA "lahko živela".

V Evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev so dogovor medtem pozdravili. Po njihovih besedah namreč predstavlja "deeskalacijo" in zmanjšanje negotovosti. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so dogovor izpostavili kot dobro novico, a opozorili, da uradnega pisnega dokumenta o njem še ni. Kot je dejal glavni ekonomist analitske službe GZS Bojan Ivanc, se je treba vprašati tudi, kako bo Evropska komisija države EU spodbudila k naložbam v ZDA ali k nakupu ameriških energentov.

V ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji (AmCham Slovenija) so dogovor označili kot pomemben korak k večji gospodarski stabilnosti, preglednosti in odpornosti v čezatlantskih odnosih. "V času globalne negotovosti in ekonomske razdrobljenosti prinaša večjo predvidljivost za podjetja in vlagatelje," so navedli.

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Rok Spruk pa je ocenil, da je dogovor glede na okoliščine zelo dober. V bodoče bi moral Bruselj storiti več za približevanje ZDA, je dodal.