Trgovske police preplavil poceni krompir iz tujine

Na padec letošnjega domačega pridelka krompirja so v največji meri vplivale sušne razmere v drugi polovici maja in junija, je na novinarski konferenci na lokaciji skladišča krompirja Kmetijske zadruge Cerklje povedal njen predsednik Janez Okorn. "Upad pridelka je več kot 60-odstoten, ponekod celo za 80 odstotkov, tako da pričakujemo pomoč države na tem področju," je bil jasen.

Glede pridelave krompirja na Gorenjskem je izpostavil, da je bil pridelek zelo slab, ponekod celo uničen. Težavo predstavljajo tudi nizke odkupne cene. "Z odkupno ceno trenutno nismo zadovoljni zaradi tega, ker je drastično nizka, posledica pa je dumpinški uvoz krompirja. S prodajno ceno praktično ne pokrivamo niti polovice proizvodnih stroškov," je orisal razmere.

Ker je bila letina krompirja v večjih proizvajalkah krompirja, kot so Francija, Nemčija in Nizozemska, za 20 odstotkov višja, so namreč trge v ostalih državah, pri čemer Slovenija ni izjema, preplavili ti presežki.

Po Okornovih besedah so odkupne cene za polovico nižje kot v preteklem letu, veleprodajna odkupna cena se tako giblje med 25 in 30 centov na kilogram ob predpostavki hektarskega donosa 40 ton, ki pa letos ni bil dosežen niti na dobrih zemljiščih. Sprejemljiva cena ob enaki predpostavki bi bila med 30 in 35 centov na kilogram.

Da je Slovenija na področju pridelave krompirja samooskrbna v manj kot 40 odstotkih, pa je navedel vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) – Zavod Kranj Robert Golc. Na policah slovenskih trgovcev se po njegovih besedah tako velikokrat znajde krompir iz drugih držav članic EU ter tudi iz tretjih držav, kot denimo iz držav severne Afrike.

"V kmetijski javni svetovalni službi pomagamo slovenskim kmetom tudi pri tehnološkem svetovanju za pridelavo krompirja. Tukaj se srečujemo z velikimi omejitvami oziroma tehnološkimi izzivi, kako prilagoditi pridelavo krompirja nekim sodobnim trajnostnim okoljskim smernicam. V končni fazi to povzroči večjo rast cen pridelka. Tudi v sezoni, kot je letošnja, smo imeli precejšnje tehnološke izzive, ki smo jih bolj ali manj uspešno rešili," je poudaril Golc.

Pristojne institucije je med drugim pozval k izvajanju kontrole porekla izdelkov, trgovce in druge vpletene pa h krepitvi aktivnosti na področju povečanja prehranske varnosti.

Na področju prodaje po njegovem mnenju veliko težavo predstavlja tudi krompir, ki se prodaja pod trgovskimi znamkami. "V teh primerih vemo, da so cene nizke. Na podlagi tega, kar nam povedo pridelovalci, v določenih primerih obstajajo primeri, ko se trgovec zavestno odloči in prodaja v maloprodaji po nižji ceni, kot je nabavna cena, ker s tem seveda privlači kupce. Že pred leti, če se spomnimo, smo pri določenih trgovskih ponudnikih dobili ob nakupu nad 20 evrov vrečo krompirja za en cent. To je nesprejemljivo in to v bistvu uničuje na dolgi rok interes za pridelavo," je na neprimerne prakse opozoril Golc.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič pa rešitev vidi v krepitvi prehranske verige, ki temelji na lokalni surovini, oziroma podpori kmeta. Ta potrebuje infrastrukturo, dostopna sredstva in namakalne sisteme, zadruge pa skladiščne kapacitete in sodobne sortirnice.

"S tem bomo dosegli še eno ključno stvar – koncentracijo, ki smo jo žal na področju krompirja zadruge precej izgubile, da nas bo kmet kot član ali nečlan jemal kot ključnega partnerja in bo k nam pripeljal svoje pridelke," je ocenil Florjančič in dodal, da se lahko z občutno večjimi količinami kakovostnega pridelka pojavijo tudi na vratih trgovcev.

Glede na opisano situacijo pa je predsednik KGZS Jože Podgoršek slovenske potrošnike pozval, naj pri nakupu izdelkov spremljajo poreklo blaga ter dajo priložnost slovenskim kmetom in verigi preskrbe s hrano.

Med aktivnosti zbornice na področju reševanja problematike nizke prodaje slovenskega krompirja preko slovenske verige do končnega potrošnika pa je izpostavil poziv kmetijskemu ministrstvu, da se z inšpekcijskimi nadzori preverja poreklo izdelkov ter tudi preko spremljanja masnih tokov.

Pristojne institucije so pozvali tudi k preverjanju ostankov morebitnih nedovoljenih snovi v samih pridelkih, še posebej pri krompirju, ki prihaja iz tujine. Slovenski pridelovalci se namreč srečujejo z omejeno rabo sredstev za varstvo rastlin v primerjavi s tujimi pridelovalci v in izven EU. Na zbornici pa so k promociji prodaje slovenskih prehranskih izdelkov, tudi krompirja, pozvali tudi varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.

"Tudi sami apeliramo na trgovce, naj namenijo več prostora slovenskemu krompirju na samih prodajnih policah," je še izpostavil Podgoršek.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je v odzivu na opozorila kmetijskih organizacij glede nizkih odkupnih cen krompirja poudarila pomembnost povezovanja pridelovalcev, ki se na tak način lažje vključujejo v prodajne verige. Potrošnike poziva, naj preverijo poreklo krompirja ter izberejo domače izdelke, saj s tem podpirajo tudi slovensko kmetijstvo.

"Kadar je mogoče, izberite domače pridelovalce. Tak krompir je svež, kakovosten, hkrati pa s tem neposredno podpiramo slovensko kmetijstvo in ohranjamo delovna mesta na podeželju. Sledljivost in označevanje v okviru rednih in izrednih nadzorov skrbno preverja tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin," je v odzivu, ki so ga v sporočilu za javnost povzeli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izpostavila Čalušićeva.

Uprava za varno hrano je v okviru uradnega nadzora v letu 2024 pri uvoženem krompirju iz Egipta v treh primerih oziroma devetih odstotkih vseh vzorcev ugotovila neskladne vzorce zaradi presežene vrednosti fitofarmacevtskih sredstev. Te pošiljke krompirja so bile zadržane ob uvozu in niso dosegle slovenskega potrošnika. Nadzor se ob uvozu izvaja tudi z vidika fitosanitarnih zahtev, zlasti zaradi nevarnosti karantenskih bakterij, kot sta rjava in obročkasta gniloba, so pojasnili na ministrstvu.

Dodali so, da je v Sloveniji za varstvo krompirja registriranih 113 fitofarmacevtskih sredstev, od tega 43 fungicidov, 33 insekticidov in 32 herbicidov. "Na področju zatiranja glavnih bolezni in škodljivcev krompirja, predvsem krompirjeve plesni in koloradskega hrošča, je zagotovljena ustrezna pokritost s fitofarmacevtskimi sredstvi. S terena do sedaj ni bilo zaznanih informacij o njihovem pomanjkanju ali težavah pri izvajanju varstva. Med državami članicami EU se število registriranih pripravkov razlikuje, vendar pa pri številu odobrenih aktivnih snovi bistvenih razlik ni. To pomeni, da imajo pridelovalci tudi v Sloveniji na voljo zadostno izbiro učinkovin za obvladovanje bolezni in škodljivcev krompirja," so navedli pristojni.

Čalušićeva za lažji nastop na trgu in v odnosu do trgovcev posebej poudarja pomen zadružništva. "Ko se pridelovalci povežejo v zadruge, pridobijo moč, ki je posameznik sam nima. Le z združenimi količinami in skupnim nastopom lahko dosegajo boljše cene, enakopravneje nastopajo na trgu ter se lažje vključujejo v večje prodajne verige. Zadružništvo je torej temelj za stabilen in konkurenčen slovenski kmetijski sektor," je prepričana ministrica.

Na ministrstvu so ob tem spomnili, da potrošnike k nakupu lokalnih živil spodbujajo prek številnih kanalov. Med drugim tudi prek prenovljenega spletnega mesta Naša super hrana, kjer je vzpostavljen tudi zemljevid ponudnikov lokalne hrane, ki vključuje več kot 800 pridelovalcev, med njimi trenutno tudi okoli 70 ponudnikov krompirja. Pridelovalce, ki se še niso prijavili na zemljevid, vabijo, da to storijo, saj jih potrošniki s pomočjo zemljevida glede na izbrano regijo najlažje najdejo.

Pristojni bodo nadaljevali tudi z aktivnostmi na področju nagovarjanja javnih zavodov k vključevanju lokalne ekološke hrane. Med drugim bodo še letos organizirali izobraževanja in delavnice za ravnatelje, organizatorje šolske prehrane in tudi kuharje o tem, kako pomembna je uporaba lokalnih sestavin v šolski prehrani. Pripravljajo pa tudi vodnik za izobraževalne zavode in promocijske materiale za širšo javnost.