Prijavili so se vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva, višja državna tožilka Elizabeta Györkös, višja državna tožilka z ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Vlasta Nussdorfer in vrhovni državni tožilec na vrhovnem državnem tožilstvu Hinko Jenull. Omenjene kandidate, ki so jih danes uradno sporočili z ministrstva za pravosodje, bo MP v prihodnjih dneh preverilo, ali izpolnjujejo formalne pogoje za mesto generalnega državnega tožilca ter razpisno gradivo posredovalo vladi, so sporočili s pravosodnega ministrstva.
Postopek glede kandidiranja za generalnega državnega tožilca je v zakonu o državnem tožilstvu urejen drugače kot za ostale državne tožilce. Prosto mesto generalnega državnega tožilca razpiše MP, ki vodi tudi ves razpisni postopek in po končanem razpisu ugotovi, ali vsi kandidati izpolnjujejo formalne zakonske pogoje. Če ugotovi, da kandidati slednje izpolnjujejo, posreduje razpisno gradivo vladi. Slednja naredi med kandidati izbor in oblikuje predlog ter ga posreduje državnemu zboru v imenovanje.
Generalni državni tožilec je imenovan za dobo šestih let z možnostjo nadaljnjega imenovanja, za imenovanje pa potrebuje večino glasov prisotnih poslancev DZ.
Dosedanji generalni državni tožilki Zdenki Cerar, ki je 20. aprila postala ministrica za pravosodje, bi se sicer mandat za najvišjo tožilko v državi iztekel marca prihodnje leto. Tako pa bo kot ministrica predlagala svojega naslednika. Začasno vodi vrhovno državno tožilstvo vrhovni državni tožilec Franc Mazi.
Kot določa zakon o državnem tožilstvu, so lahko za generalnega državnega tožilca imenovani vsi, ki izpolnjujejo pogoje za vrhovnega državnega tožilca. Za slednjega pa je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo na položaj okrožnega sodnika ali je najmanj tri leta opravljala funkcijo pomočnika državnega tožilca in je najmanj pet let uspešno opravljala funkcijo višjega državnega tožilca ali najmanj deset let uspešno opravljala funkcijo okrožnega državnega tožilca. Poleg tega pa je lahko za vrhovnega državnega tožilca imenovana tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev oz. imenovanje na položaj višjega ali vrhovnega sodnika.
Kdo so kandidati za generalnega državnega tožilca?
Vlasta Nussdorfer je zaključila gimnazijo leta 1973 v Novi Gorici, septembra 1977 pa diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1980 je postala namestnica temeljnega javnega tožilca, ob reorganizaciji leta 1995 pa je postala okrožna državna tožilka. Od maja 1999 je predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije, od leta 2002 je vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, od novembra 2003 pa višja državna tožilka na vrhovnem državnem tožilstvu.
Nussdorferejeva je ob svoji kandidaturi zapisala, da se je v 26 letih tožilske prakse vedno zavzemala, da bi lik tožilca prikazala v pozitivni luči, saj v imenu države zastopa interese oškodovancev. "Z izidom našega dela pa žal ne moreta biti zadovoljni obe stranki v postopku; obdolženi in oškodovanec hkrati. Tak primer je lahko le izvensodna poravnava ali odloženi pregon, ko se stranki sporazumeta in je izid postopka obema v korist," je zapisala Nussdorferjeva. Tožilec mora biti visoko strokoven, ažuren, izkoristiti mora vse možnosti, ki mu jih nudijo zakoni. Obstajati mora zavest, da je naredil vse. Nussdorferjeva meni, da si je kot zagovornica pravic žrtev v kazenskih postopkih v minulih letih prizadevala in dosegla številne spremembe zakonodaje, ki so žrtvam v korist. Nussdorferjeva je tudi ustanoviteljica Belega obroča Slovenije, društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.
Na mesto generalne državne tožilke se je prijavila zaradi bogatih izkušenj preteklosti ter zaradi velike energije in optimizma za delo v prihodnosti. "Zame je to le življenjski izziv. Menim pa, da imenovanje enega izmed preostalih dveh kandidatov ne predstavlja zame nikakršnega poraza. Imam še veliko načrtov za prihodnje delo, ki jih bom vsekakor še lahko uresničila," pravi Nussdorferjeva.
Elizabeta Györkös se je rodila v Slavonskem Brodu, končala osnovno šolo v Lendavi, gimnazijo v Varaždinu. Leta 1964 je končala Pravno fakulteto v Zagrebu. Leta 1967 je bila izvoljena za sodnico občinskega sodišča v Lendavi, leta 1970 pa je bila izvoljena za medobčinsko javno pravobranilko za občine Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava. Leta 1974 je postala vodja pravne službe v podjetju Metalna. Leta 1976 je bila imenovana za namestnico občinskega javnega tožilca v Mariboru, od 1979 pa je opravljala funkcijo namestnice vodje Temeljnega javnega tožilstva v Mariboru - enota Maribor. Leta 1995 je bila imenovana za državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru v trajni mandat in dobila naziv svetnice. Leta 1998 je postala vodja okrožnega državnega tožilstva na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru. Leta 2002 je napredovala na mesto višje državne tožilke na Višjem državnem tožilstvu v Mariboru. Z odločbo vlade s februarja lani je bila ponovno imenovana na funkcijo vodje okrožnega državnega tožilstva na omenjenem tožilstvu.
Kot tožilka je opravljala delo na oddelku za splošni kriminal. Gyoerkoeševa je v svojem življenjepisu, ki ga je dodala prijavi za mesto generalne državne tožilke, poudarila, da v času, ko opravlja vodstveno funkcijo na mariborskem okrožnem tožilstvu, posveča veliko pozornosti in skrbi strokovnemu izpopolnjevanju mladih kadrov, poudarja pa, da mora državni tožilec izvajati svojo funkcijo pravično, nepristransko in objektivno. Kot tožilka namenja posebno pozornost tudi področju spolne zlorabe otrok in nasilju v družini, s strani mariborske policijske uprave pa so jo pozvali k aktivnem sodelovanju pri izobraževanju policistov zaradi sprememb zakona o kazenskem postopku.
Hinko Jenull je na Pravni fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1976, po opravljenem strokovnem izpitu pa se je usposabljal za sodniško delo na kazensko-preiskovalnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča. Od leta 1979 je delal kot preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča v Ljubljani. Od leta 1982 do 1987 je bil sekretar Vrhovnega sodišča RS. Od leta 1987 do 1991 je bil sodnik in vodja enote Temeljnega sodišča v Ljubljani, v letu 1991 je bil tudi vršilec dolžnosti predsednika omenjenega sodišča. Jenull je v svojem življenjepisu, ki ga je poslal skupaj s prijavo na pravosodno ministrstvo, poudaril, da so na sodišču v omenjenih letih v sodno delo kot prvi v državi uvedli delni prenos strokovnih opravil na strokovne sodelavce in sodne referente, vzpodbujali mobilnost sodnikov, oblikovanje delovnih skupin, uvajali notranjo specializacijo dela na sodnih oddelkih in začeli z informatizacijo vpisnikov in pisarniškega poslovanja ter poenotili evidenco zadev sodne uprave.
Od leta 1991 do 2001 je bil odvetnik s sedežem pisarne v Ljubljani in bil v tem času izvoljen tudi za podpredsednika Odvetniške zbornice Sloveniji. Od leta 2001 do leta 2003 je bil Jenull državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in vodja urada za pripravo zakonodaje in mednarodno pravno pomoč. Aktivno je sodeloval pri pripravi vladnega predloga ustavnih sprememb na področju sodstva, pripravi osnutka vatikanskega sporazuma, pripravi gradiva Sodni zaostanki v RS - vzroki in predlogi za odpravo in vodil več kot 30 zakonodajnih projektov tega ministrstva, itd. Od novembra 2003 Jenull opravlja funkcijo vrhovnega državnega tožilca na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer je razporejen na kazenski oddelek in dodatno zadolžen za sodelovanje v zakonodajnih projektih. Je član delovne skupine za pripravo novega (sistemskega) zakona o kazenskem postopku in predlagan za člana delovne skupine za pripravo zakona o zaščiti prič in skesancev. Jenull je član mnogih društev, njegovo strokovno delo pa obsega več kot 90 objavljenih strokovnih člankov in več kot 30 referatov in predavanj, sodeloval pa je pri pripravi dveh pravnih knjig.
Jenull delo generalnega državnega tožilca ocenjuje kot vrhunsko povezovalno in strokovno nalogo. "Ta naloga, poleg izkušenj s področja kazenskega prava - te imam kot sodnik, odvetnik, državni sekretar in državni tožilec - zahteva tudi organizacijske in vodstvene sposobnosti pri upravljanju večjih sistemov, kar je povezano s širšo problematiko razmer v pravosodju, sodnih zaostankov, učinkovitosti pravne države in sodnega varstva pravic. Menim, da mi je opisano dosedanje delo omogočilo pridobitev takih izkušenj, ki so nujne za vodenje vrhovnega državnega tožilstva," je v svoji prijavi zapisal Jenull.