Komisija je ugotovila, da je Ksenija Pišljar na 20. seji mestnega sveta MOL, ki je potekala 3. februarja 2025, glasovala za predlog sklepa o imenovanju štirih članov MOL v Svet javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, pri čemer je bila za članico v Svet tega javnega zavoda predlagana tudi sama.
Na isti seji je zase glasovala tudi Frančiška Trobec, s tem ko je glasovala za predlog sklepa o imenovanju štirih članov MOL v Svet javnega zavoda Festival Ljubljana. Kot predstavnica MOL je bila za članico predlagana v Svet javnega zavoda Festival Ljubljana tudi sama, so sporočili iz KPK.
Marija Dunja Piškur Kosmač pa je na 21. seji mestnega sveta MOL, ki je potekala 17. marca 2025, glasovala za predlog sklepa o imenovanju predstavnice MOL v Svet Doma starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik, čeprav je bila v omenjeni Svet javnega zavoda kot članica MOL predlagana sama.
Glasovanje zase med najbolj tipičnimi okoliščinami, ki ustvarjajo nasprotje interesov
"Z opisanim ravnanjem so se vse tri svetnice MOL znašle v okoliščinah, ki predstavljajo nasprotje interesov, pri tem pa niso ravnale skladno z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki uradnim osebam v tovrstnih situacijah nalagajo izločitev iz dela v zadevi ter pisno obveščanje nadrejenega oziroma predstojnika," so zapisali na KPK. Zato je Komisija zoper vse tri uvedla prekrškovne postopke.
Zapisali so še, da glasovanje zase sodi med najbolj tipične okoliščine, ki ustvarjajo nasprotje interesov, zato bi obravnavane osebe morale vedeti, da so oziroma da bodo s takšnim ravnanjem vzbudile dvom v objektivnost in nepristranskost postopkov imenovanja, posledično pa demokratičnost delovanja lokalne samouprave.
Prepoznavanje okoliščin nasprotja interesov je po njihovih besedah izredno pomemben preventivni dejavnik, saj lahko nastanek kršitve negativno vpliva ne le na integriteto in ugled posameznikov, temveč tudi na integriteto celotnega organa (v konkretnem primeru občine), pri katerem ta deluje. "Posledično se zmanjša zaupanje v delo in ugled celotnega javnega sektorja, prav tako pa je neustrezno obvladovanje okoliščin nasprotja interesov lahko le korak do korupcije, zato je ustrezno ravnanje uradnih oseb ključno in temeljno pri krepitvi pravne države," še dodajajo na KPK.
Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija na spletni strani objavlja ugotovitve o konkretnih primerih v celoti, skupaj z izjasnitvijo (če je bila ta podana), kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK. Na Komisiji so zapisali še, da so ugotovitve pravnomočne, saj obravnavane osebe zoper njih niso vložile tožbe v upravnem sporu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.