Da je protest zamrznjen, so sporočili iz Mladinske iniciative za 3. razvojno os, ki se za cesto dan in noč bori že peto leto. Tako so se odločili, ker je vlada potrdila predlog zakona, ki vključuje poroštvo za pričetek gradnje. Ker pa morajo zakon potrditi še poslanci, dvomi ostajajo. To navsezadnje ni čudno, saj so številke, ki spremljajo gradnjo koroške hitre ceste, rekordne – kar 15 let je trajalo umeščanje trase v prostor. Če upoštevamo, da Korošec, ki se dnevno vozi v službo v Ljubljano, v enem letu na cesti zapravi en mesec svojega življenja, se 15 let sliši še veliko dlje. Ko dodamo v enačbo še dejstvo, da pot z avtobusom traja tudi tja do tri ure, z avtom pa slabi dve uri (če ni gneče), ni situacija prav nič svetlejša. Vlak? Trije prestopi, pet ur.
Spomnimo, maja lani sta občini Braslovče in Polzela vložili ustavno presojo zaradi odseka Šentrupert–Velenje – to uredbo je vlada sprejela januarja 2017. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je postopek priprave in sprejetja uredbe potekal v skladu z zakonom o prostorskem načrtovanju in zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v postopku pa je bila javnosti zagotovljena možnost učinkovitega sodelovanja. Uredba zato ni v neskladju z ustavo, je ugotovilo ustavno sodišče, ki je odločitev sprejelo soglasno. Takrat je Aljaž Verhovnik, koordinator Mladinske civilne iniciative, dejal, da potrebujejo še eno zeleno luč za "prvo lopato v letošnjem letu", in sicer poroštveni zakon, ki so ga pred tednom dni le sprejeli.
Poroštvo države za tretjo razvojno os: do 360 milijonov evrov
Poroštveni zakon sicer zajema le potrjene odseke tretje razvojne osi, in sicer odsek od Velenja do Slovenj Gradca ter odsek Novo mesto–Osredek. Izvzet je odsek Šentrupert–Velenje, saj nima potrjenega investicijskega programa. Okoli 50 odstotkov bo Dars financiral iz dobičkov preteklih let, za drugo polovico pa bo družba vzela kredite, za katere bo jamčila država. "Maksimalna višina poroštva za tretjo razvojno os je 360 milijonov evrov, rok odplačila pa do 25 let," je dejala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Prepričana je sicer, da poroštvo ne bo unovčeno – povzela je poslovanje Darsa v preteklih petih letih in izpostavila, da gre za finančno stabilno družbo, zato "ni pomislekov, da Dars svojih obveznosti ne bi mogel izpolnjevati".
Trasa hitre ceste na Koroško bo zahtevna za gradnjo – vključevala bo 26 viaduktov, šest predorov, štiri pokrite vkope, tri galerije, osem mostov, 11 nadvozov in 15 podvozov. Dolžina potrjenega odseka, torej med Velenjem in Slovenj Gradcem, je 17,5 kilometra.
Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os je leta 2016 pripravila tudi študijo, ki so jo naslovili Hoč’mo cesto in posvetili vsem Korošicam in Korošcem ter vsem žrtvam koroških cest. V zadnjih 25 letih je na tej cesti življenje izgubilo 68 ljudi. Samo v letu 2015 je na regionalni cesti Arja vas–Dravograd bilo kar 343 prometnih nesreč.
Iz regije se je izselilo 37 odstotkov mladih, v času krize pa je bilo ukinjenih tudi osem pomembnih regijskih izpostav (carinski urad, poveljstvo pehotnega polka SV, veterinarska uprava RS, PU Slovenj Gradec, regijski center za obveščanje, uprava za obrambo, organizacijska enota NLB in uprava RS za javna plačila).
Ravne na Koroškem, ki so jih v študiji označili kot gospodarsko središče regije, je najbolj oddaljena točka od avtocestnega križa – 53 kilometrov. Za primerjavo, Ormož je od avtoceste oddaljen 25 kilometrov, Idrija 29, Cerknica sedem, Rogaška Slatina pa na primer 26 kilometrov (to so občine, primerljive po številu prebivalcev). Če pogledamo gospodarski vidik, podatki iz leta 2016 kažejo, da Koroška za državnim povprečjem v BDP-ju zaostaja za 22,2 odstotka.
To je le nekaj nanizanih podatkov, ki orišejo, kako življenjskega pomena je ta cesta za Korošce. Če to razume tudi 90 poslancev, ki morajo potrditi zakon, se bo pokazalo kmalu. Tisti optimistični Korošci verjamejo, da bodo prvi avtomobili po hitri cesti do Ljubljane vozili leta 2024. A več jih dvomi.
Če ste zamudili Preverjeno o rekordnem boju za koroško hitro cesto, si ga lahko ogledate na Voyo.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.