Z bolečino v hrbtu se namreč vsaj enkrat v življenju sreča večina ljudi. Vsako leto zdravstveni delavci zabeležijo okoli 300.000 prvih obiskov zaradi bolezni hrbta, okoli tri četrtine teh je zaradi diagnoze bolečine v hrbtu, je uvodoma v imenu državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Simone Repar Bornšek izpostavila Tanja Mate z direktorata za javno zdravje. Bolečina v hrbtu je tudi eden najpogostejših razlogov za bolniški stalež. "Ta po ocenah zdravstveno blagajno in delodajalce stane več kot 40 milijonov evrov na leto," je opozorila.
Bolečine v hrbtu so pomemben javnozdravstveni problem, je izpostavila tudi direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) Nina Pirnat. Pilotni projekt, ki je potekal pod okriljem Nijz v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki in sodelavci, po njenih besedah prinaša pomembne predloge novosti za zdravstveno obravnavo bolnikov z bolečino v hrbtu.
Ob začetku projekta je več kot 50 strokovnjakov različnih strok pripravilo osnutek smernic in kliničnih poti za obravnavno bolnikov z bolečino v hrbtu, ki so jim sedem mesecev sledili v Zdravstvenem domu (ZD) Trebnje, v celjskem zdravstvenem domu pa so bolnike sočasno obravnavali po zdaj ustaljeni praksi. V projekt so vključili delovno aktivno populacijo v starosti od 18 do 65 let.
Kot je pojasnil Alan Kacin s katedre za fizioterapijo na ljubljanski zdravstveni fakulteti, so v proces obravnave med drugim vpeljali triažnega fizioterapevta, ki je bolnika obravnaval najkasneje v enem tednu od pojava bolečine, bolniki pa so ga glade na težave nato obiskali do trikrat. Druga novost so bile zgodnje napotitve na specialno fizioterapijo za bolnike s hudo akutno bolečino, ki jim triažna fizioterapija pri bolečini ni pomagala.
"Učinek terapije je bil v testnem zdravstvenem domu izredno visok, okoli 80-odstoten. Med tem pa je manj kot polovica bolnikov, ki so vstopali v standardno fizioterapijo, imela neko klinično pomembno izboljšanje. To je veliko praznega teka, veliko dela zaradi dela samega," je ugotavljal Kacina. Povprečen čas obiskov fizioterapevta so zaradi dobrih rezultatov in hitrejšega ukrepanja uspeli skrajšati s 6,6 na 3,6 ure. S takim načinom obravnave so bili po besedah Marije Petek Šter iz ZD Trebnje zelo zadovoljni tudi bolniki.
Po oceni Kacina bi bilo zato v večjih zdravstvenih domovih smiselno organizirati triažno fizioterapijo, delovno mesto triažnega fizioterapevta pa sistemizirati v tim družinske medicine. Ob tem je pomembno tudi izobraževanje bolnikov za samoobvladovanje in preprečevanje bolečin v hrbtu za naprej, je še izpostavil.
"Ključno bo, kako ukrepe implementirati in kako dopolniti model plačevanja zanje. Pomisliti pa bo treba tudi na to, kako enkrat rehabilitiranemu bolniku ob vrnitvi v delovno okolje zagotoviti take delovne pogoje, da se bolečina v hrbtu ne bo ponovila," pa je opozorila Pirnatova.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.