Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je v Sloveniji 432.000 mladih oziroma dobra petina vsega prebivalstva, je ugotovil statistični urad. Po opredelitvi Urada za mladino v Sloveniji med mlade štejemo tiste osebe, ki so stare od 15 do 29 let.
V zadnjih 50-ih letih je bilo v Sloveniji največ mladih leta 1981, in sicer 458.000 oziroma 24,2 odstotka vsega prebivalstva. V zadnjih dvajsetih letih se število mladih počasi, vendar stalno zmanjšuje. Ob popisu 2002 jih je bilo 423.000 in predstavljajo samo še dobro petino prebivalstva. Več je fantov, skupaj jih je 11.000 več kot deklet. Po projekcijah prebivalstva se bo delež mladih že leta 2008 zmanjšal na manj kot petino.
Dekleta se izobražujejo, fantje pa se prej zaposlijo
Več kot polovica mladih se izobražuje. Med sedemnajstletniki se jih šola kar 95 odstotkov, med 20- in 21-letniki pa skoraj polovica generacije. Še v starosti 29 let se izobražuje vsak peti prebivalec Slovenije. V splošnih srednjih šolah je deklet skoraj za polovico več kot fantov. Razlika je še večja pri študiju na višješolskih oziroma visokošolskih programih, kjer je deklet za tretjino več kot fantov.
Pri študiju so dekleta uspešnejša od fantov. Tako ima med mladimi najmanj višješolsko izobrazbo slabih 21.000 fantov ter več kot 37.000 deklet. Uspešnost deklet pri študiju za 12 odstotkov presega uspešnost fantov. Dekleta absolutno prevladujejo tudi pri podiplomskem izobraževanju. Pri prehodu v podiplomski študij, kjer se izobražuje več kot 5300 mladih, pa fantje v relativnem smislu vendarle prekašajo diplomantke. V podiplomski študij je namreč med mladimi vključena četrtina fantov ter petina deklet z visoko dodiplomsko izobrazbo.
Fantje v povprečju eno let prej vstopajo na trg dela kot dekleta. V starosti od 23 do 24 let zaposlenost mladih prvič preseže polovico, pri 29-ih letih pa ni zaposlenih samo še 15 odstotkov mladih. V starosti od 15 do 18 let je več brezposelnih kot zaposlenih, stopnja brezposelnosti mladih med 20 in 29 letom pa je med najvišjimi v Sloveniji.
Življenje pri starših
Več kot tri četrtine mladih živi v družinski skupnosti s starši. Tretjina mladih, ki si je že ustvarila lastno družino, živi v zunajzakonski skupnosti. Eden od vzrokov za majhno število mladih družin je tudi nerešeno stanovanjsko vprašanje. To je poleg prelaganja rojstva prvega otroka v višjo starost eden od osnovnih razlogov, da je med mladimi družinami kar četrtina parov (še) brez otrok. Med mladimi je tudi relativno največ enostarševskih družin.
Rodnost med mladimi je izjemno nizka. Do 29 leta starosti je rodila komaj vsaka peta ženska. Med tistimi, ki so rodile, sta dve tretjini rodili enega otroka. Med mladimi do dopolnjenih 21 let je rodnost v Sloveniji zanemarljiva, pri 29 letih pa v povprečju stopnja rodnosti prvič preseže enega otroka na žensko, vendar pa tretjina žensk te starosti sploh še ni rodila, še kažejo podatki statističnega urada.
