Triglav zaradi podnebnih sprememb izgublja svojo ledeno podobo

Če je bil še pred 12 leti Triglavski ledenik lepo viden, ga na fotografiji, posneti 26. avgusta letos, praktično ni več.

"Veliko se ne bo spremenilo s stališča hidrologije. Je pa čustven simbol, a ne, ledenik je vezan na Triglav, vemo pa, kaj Triglav vsakemu od nas pomeni," pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Ob začetku rednih meritev Triglavskega ledenika leta 1946 je bila njegova površina 14 hektarjev. Leta 2003 je že meril manj kot en hektar, natančneje 0,7 hektarja. Letos ga na kameri Triglavskega ledenika sploh ne vidimo več.

Pred desetletjem so bile napovedi še nekoliko drugačne. Matej Gabrovec z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je leta 2016 dejal: "Ga čaka še kakšno desetletje, dve. Možno je, da ga bo zasul grušč in da se bo nekaj ledu ohranilo pod gruščem dlje časa."

Obdržal se je torej še približno deset let. Zdaj bo, kot kaže, tik pod vrhom Triglava do konca talilne sezone povsem izginil led, ki ga že generacije poznamo kot Triglavski ledenik. Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU ocenjujejo, da naj bi do oktobra povsem izginil.

"Jaz se spomnim naših prvih ocen, naj bi ledenik do leta 2050 nekako še vztrajal. Tako da procesi podnebnih sprememb tečejo hitreje. Višja temperatura, manj snega, spremenjen hidrološki režim – vse to je tisto, kar je zabilo žeblje v krsto, jaz temu rečem," pojasnjuje Kajfež Bogatajeva.

Kako hitro se spreminjajo razmere, kažejo tudi temperature. Če je bila povprečna avgustovska temperatura na Kredarici med letoma 1991 in 2020 7,7 stopinje, je letos znašala kar 11,2 stopinje.

"Evropa se nasploh segreva hitreje kot ostali svet. Alpski del pa Mediteran kot celota pa še bistveno hitreje. Recimo, če kar ilustriramo: svet se je v povprečju segrel za dobro stopinjo, a ne, Slovenija za 2,5. To pove vse," pravi klimatologinja.

Podobna usoda kot Triglavski ledenik čaka tudi Ledenik pod Skuto. Ta je leta 1948 meril tri hektarje, leta 2015 pa 1,4 hektarja. Takrat je Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika povedal: "Tale ledenik ob začetku je bil približno še enkrat večji, tle nekje spodaj."

Letos je že razpadel na več ločenih ledenih zaplat. A zaradi lege naših dveh ledenikov ob taljenju ni pričakovati drastične erozije, pravi Kajfež Bogatajeva. "Kakšni drugi ledeniki v Alpah bodo imeli dosti bolj burno izginjanje. Na primer podobne stvari se lahko dogajajo kot v Nepalu, ko se pravzaprav to zruši v večjih kosih."

Predvidoma prihodnji teden bo na območje Triglavskega ledenika odšla odprava Geografskega inštituta Antona Melika. Raziskovalci bodo opravili meritve in si ogledali še zadnje zaplate ledu.