Slovenija

Trije izjemni slovenski glasbeniki prejeli državna odlikovanja

Ljubljana, 21. 02. 2022 14.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Ma.Ko., STA
Komentarji
6

Mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko, baritonist Marko Fink in zborovodja Jože Trošta so glasbeniki, ki so izkazali svoje talente in predanost glasbi tako domačemu kot tujemu občinstvu. Predsednik republike Borut Pahor jim je za njihova prizadevanja vročil državna odlikovanja na posebni slovesnosti v predsedniški palači.

Mednarodno uveljavljena pevca Bernardo Fink Inzko in Marka Finka, ki že vrsto let delujeta tako na opernem kot koncertnem področju, je Borut Pahor odlikoval s srebrnim redom za zasluge za izjemne dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in predanost slovenski pesmi. Dolgoletnega glasbenega vodjo ljubljanske stolnice, vodjo več zborov ter skladatelja Jožeta Trošta pa je odlikoval z redom za zasluge za življenjsko delo in pečat, ki ga je pustil v slovenski zborovski glasbi, so sporočili iz predsednikovega urada.

Prejemniki državnih odlikovanja za glasbo.
Prejemniki državnih odlikovanja za glasbo. FOTO: Urad predsednika RS

Bernarda Fink Inzko, ena najbolj iskanih mezzosopranistk na svetu 

Rodila se je v Buenos Airesu v družini slovenskih izseljencev. Nadarjeno mlado pevko so sprejeli na študij petja na visoki šoli za umetnost gledališča Colon v Buenos Airesu.

Leta 1985 je nastopila na pevskem tekmovanju Nuevas Voces Liricas in osvojila prvo nagrado, ker je vplivalo na njeno prepoznavnost. Čeprav je bila rojena v Argentini, se je čutila Evropejko, predvsem pa si je zelo želela obiskati Slovenijo. Njen dober glas je segel vse do Evrope, kamor se je tudi preselila. Eden izmed njenih prvih koncertov v Evropi je bil tako decembra 1986 v Ljubljani.

Bernarda Fink Inzko, prejemnica državnega odlikovanja na glasbenem področju.
Bernarda Fink Inzko, prejemnica državnega odlikovanja na glasbenem področju. FOTO: Urad predsednika RS

Kot pojasnjujejo predstavniki predsednikovega urada, je ena najbolj iskanih mezzosopranistk na svetu. Posvetila se je predvsem simfoničnemu repertoarju, samospevom in oratorijem, blestela je tudi v opernih vlogah. K sodelovanju jo vabijo dirigenti svetovnega slovesa, nastopa z uglednimi orkestri, med drugim z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki in Londonskim simfoničnim orkestrom. Nastopila je na velikih koncertnih prizoriščih, vendar ima raje intimnejša prizorišča. Svoje znanje predaja mlajšim na mojstrskih tečajih po vsem svetu, poučevala je tudi na ameriški Univerzi Yale.

Pohvali se lahko z obširno zbirko posnetkov na več kot 50 zgoščenkah, nagrajenih s številnimi priznanji, kot so grammy (2002), gramophone (2001) in diapason d'Or (1997). Leta 2006 je za obogatitev avstrijske glasbene kulture in vrhunsko interpretacijo velikih skladateljev prejela visoko avstrijsko odlikovanje, častni križ za znanost in umetnost, leta 2014 pa je za izjemne umetniške dosežke na področju poustvarjanja komorne vokalne glasbe prejela prestižni avstrijski naziv komorne pevke Kammersänger. Z Markom Finkom je leta 2013 prejela nagrado Prešernovega sklada za zgoščenko Slovenija!.

"Njena življenjska zgodba in umetniška pot je pripoved o ljubezni in predanosti glasbi, potovanju po svetu in o domovini ...", med drugim piše v utemeljitvi odlikovanja.

Marcos Teodoro Fink, basbaronist svetovnega kova, "ki sprejme svoje poslanstvo, ga izpolni in s tem najde domovino in srečo"

Marcos Teodoro Fink, brat Bernarde Fink, je ob ljubiteljskem prepevanju za študij najprej izbral agronomijo na univerzi v Buenos Airesu, kjer je po diplomi poučeval agrarno zoologijo. Še naprej je prepeval, med drugim v Argentinskem polifonskem zboru in na Bachovi akademiji, nato pa je leta 1988 prejel štipendijo za študij petja v Londonu.

Marko Fink, prejemnik državnega odlikovanja na glasbenem področju.
Marko Fink, prejemnik državnega odlikovanja na glasbenem področju. FOTO: Urad predsednika RS

Komaj dve leti pozneje, leta 1990, je debitiral v svoji prvi operni vlogi v veliki dvorani Festspielhaus v Salzburgu, kjer je postal eden od solistov tamkajšnjega deželnega gledališča. V jubilejnem Mozartovem letu 1991 je kot solist nastopil v operah Figarova svatba, Don Giovanni in Cosi fan tutte, nato pa se je leta 1994 odločil za samostojno glasbeno pot in se z družino preselil v Slovenijo.

Je eden najbolj iskanih basbaritonistov. Nastopal je v opernih gledališčih in koncertnih hišah po Evropi in drugje po svetu. V treh desetletjih poklicne glasbene kariere je sestavil zavidljivi poustvarjalni repertoar, v katerem so glasbena dela od baroka do sodobnosti, opere, oratoriji in njemu še posebej ljubi samospevi. Posnel je več kot 60 zgoščenk v šestih jezikih. S sestro je posnel zgoščenki Canciones Argentinas in Slovenija!.

Za poustvarjalno delo je prejel več nagrad, med katerimi sta dva zlata orfeja pariške Academie du disque lyrique (1998 in 2000), dve nagradi Prešernovega sklada (1999 in 2013) in stanovska nagrada Sama Smerkolja (2016). Nagrajeni so bili tudi posnetki na zgoščenkah, pri katerih je sodeloval, denimo z nominacijo za nagrado grammy (2006 in 2013) in glasbeno nagrado britanskega BBC (2007).

Finkova življenjska in poklicna pot je, kot piše v utemeljitvi, "zgodba umetnika, ki sprejme svoje poslanstvo, ga izpolni ter s tem najde domovino in srečo, ki sta eno".

Jože Trošt,  prejemnik državnega odlikovanja na glasbenem področju.
Jože Trošt, prejemnik državnega odlikovanja na glasbenem področju. FOTO: Urad predsednika RS

Jože Trošt izjemno prispeval k slovenski sakralni in posvetni kulturi

Jože Trošt, rojen leta 1940 na Colu nad Ajdovščino, je po študiju na ljubljanski Teološki fakulteti leta 1967 odšel študirat na Papeški inštitut za cerkveno glasbo v Rimu. Leta 1970 so mu ponudili mesto ravnatelja ljubljanskega stolnega kora. Postal je tudi predavatelj cerkvene glasbe na teološki fakulteti, kjer je poučeval do leta 2003. Od leta je 1983 vodil poletne duhovno-glasbene seminarje za organiste, zborovodje in pevce. Pod njegovim vodstvom so se pevci strnili v zbor Sončna pesem. Obnovil je staro orgelsko šolo v Ljubljani. Bil je tudi sourednik revije Cerkveni glasbenik.

Skoraj 30 let je vodil Mešani pevski zbor Antona Foersterja, za katerega je napisal številne skladbe. Pod njegovim vodstvom je zbor ob razglasitvi slovenske samostojnosti prvi zapel slovensko himno v parlamentu.


Sodeloval je pri pri pripravi glasbenega sporeda ob obiskih papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji leta 1996 in 1999. Ob drugem obisku je 2.500-članski združeni pevski zbor izvedel Troštovo t. i. Šestnajsto mašo, posvečeno Antonu Martinu Slomšku, ki ga je papež takrat razglasil za blaženega.

Za svoje delo je prejel več priznanj. Je prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda, za umetniško vodenje zbora Anton Foerster mu je Zveza kulturnih društev Ljubljana leta 2004 podelila zlato priznanje, istega leta pa je prejel tudi Gallusovo značko za delo na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti.


"Vsestransko delovanje ter obsežni ustvarjalni in poustvarjalni opus pomenita izjemni prispevek Jožeta Trošta k slovenski sakralni in posvetni kulturi," piše v utemeljitvi.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

123soba
22. 02. 2022 08.13
+2
In kam se gre danes slikat selfi?
zavetnik
21. 02. 2022 20.54
+1
Belčki z rdečim pahorčkom v sadejstvu obračaajo tok zgodovine reke tečeejo nazaj proti izviru.
Golob je car
21. 02. 2022 18.35
+3
Sama korupcija. Zakaj ni med prejemniki nobenga clana SD?
komarec
21. 02. 2022 17.58
+3
Sami belkoti.
kiropraktik
21. 02. 2022 16.21
-4
Zlatkota ni med njimi? 8.marec bo zbiral podpiše, ker bosanski Cankar zaradi pristranskosti komisije izpadel iz konkurence!
ivan z Doba
21. 02. 2022 15.28
+7
Vse lepo in prav. Čestitke nagrajencem. borči si ne zasluži, da seže v roke nagrajencem! Dmrt janšizmu- vsi na volitve!