Trije streli, štirje specialci: s strehe skozi okno

Specialci imajo nalogo, da vdrejo v stavbo. Vse je zaklenjeno, oni pa morajo vstopiti. Če ne morejo tega storiti s tal, morajo razmišljati drugače. Zato vadijo tudi z višine.

Slovenska enota je tako organizirala mednarodno delavnico spuščanja po vrvi, na kateri vadijo taktike vdiranja v visoke objekte.

Poteka dva tedna, zaradi logističnih razlogov so udeležence razdelili v dve skupini po 15 držav. Prišla sta po dva pripadnika iz vsake enote, torej so vsak teden gostili 30 specialcev iz vse Evrope, ki so si izmenjevali izkušnje iz preteklih akcij v svoji domovini.

Protiteroristične policijske specialne enote iz vseh držav EU so namreč zbrane v združenju Atlas, članice pa se redno sestajajo na vajah. Dvakrat letno se denimo dobijo na t. i. "entry" delavnici, kjer preučujejo različne metode vstopa v objekte. Na ostalih se ukvarjajo s prestrezanjem plovil na morju, delovanjem na prevoznih sredstvih, posredovanjem na letalih in tako naprej.

Le ozek krog ljudi ve, kaj počnejo

Policijski specialci so namenjeni razreševanju primerov terorističnih dejanj oz. najhujših oblik kriminalitete, kjer je uporabljeno strelno orožje. Namenjeni so varovanju najvišjih predstavnikov slovenske in tuje oblasti.

Uporabljajo pa jih tudi za druge naloge, kjer policisti s konvencionalnimi metodami ne morejo doseči rezultata oz. je delovanje zanje prenevarno: "Prijetja kriminalnih združb, preprodajalcev z orožjem, mamili," našteva vodja tokratne vaje na slovenskih tleh, ki ga bomo imenovali Janez Novak.

Zaradi narave njihovega dela prave identitete raje ne razkrivajo. "Kaj počnem, vedo moji najbližji prijatelji in sosedje, saj vidijo avtomobile pred vrati. V nekem trenutku moraš pojasniti, ne moreš več lagati. Ampak ne bom pa vsem povedal, kaj počnem, ker vedno obstaja določen odstotek nevarnosti zame in za mojo družino," pojasni Luksemburžan, ki ima v svoji enoti vzdevek Kamil.

Nad vajo je navdušen, saj jo opisuje kot odlično priložnost za izmenjavo izkušenj. "Tudi mi imamo sicer nekaj akcij, vendar morda ne toliko kot države z višjo stopnjo kriminalitete, toda vedno se pripravljamo na najhujši možni scenarij," pravi, ko skupaj s kolegom uspešno premaga zaklenjena vrata.

Irci so doma na vodi, Skandinavci imajo bolj izolirana okna

Declan denimo prihaja iz Irske, ki je bila v preteklosti zaznamovana s terorističnimi napadi na domačih tleh, zato imajo več izkušenj z eksplozivnimi napravami. Ker gre za otok, se prav tako dodobra spoznajo na vodo. "Pridejo s helikopterjem in se po vrvi spustijo na ladjo ali pa gredo v obratni smeri. Če gre denimo za nek visok tanker, pridejo z vodnim skuterjem in se nato povzpnejo nanj, če se morajo vkrcati," o svojih kolegih s severa Evrope pripoveduje Novak.

Specialci tako drug drugemu opisujejo izkušnje iz akcij, ki so jih imeli v svojih državah. "Včasih gre za velika odkritja, včasih pa čisto za malenkosti, a te vseeno pomagajo. Pri razbijanju okna je problem, ker si na vrveh in nisi stabilen, zdaj pa smo ravno tukaj na tej vaji prišli do neke izkušnje, kjer smo ugotovili, kako bi to lahko izvedli bolj stabilno," pravi vodja. Nam lahko razkrije, v čem je trik? "Nikakor ne," se smeji.

Čeprav imamo s sosednjimi državami sklenjene tudi bilateralne sporazume za samo posredovanje, zaprosila za pomoč iz tujine za zdaj še nismo dobili: "Ni toliko za pričakovati, da bomo mi šli v tujino in tam izvajali operativne naloge, kot gre za to, da si izmenjamo izkušnje z usposabljanj oz. iz resničnih situacij, ki jih imamo."

Že samo pri oknih in vratih se standardi po Evropi namreč razlikujejo: "Skandinavske države imajo denimo okna in vrata, ki so bolj izolirana in zaradi tega tudi nekoliko bolj zahtevna za odpiranje. Države v toplih okoljih pa imajo bolj preprosta okna in vrata." Omenjeno delavnico, kot že rečeno, torej vodi slovenska enota, ki ji pomagajo tudi policisti iz Avstrije in Švice: "To so te alpske države, kjer imamo precej znanja iz alpinizma, ki ga nato apliciramo na policijsko delo," Novak nazorno opiše razlike med različnimi območji na stari celini.

Razbili bodo 80 oken

Na strehi zgradbe za nami je še vedno živahno. Eden izmed specialcev pa se proti tlom spušča z glavo navzdol. Še vedno vadijo spust ob vrvi. S "pokrivanjem" z orožjem ali brez njega, odvisno od tega, kako hitro je treba priti v objekt. "Kadar gre za nevarno osebo, moramo to zavarovati z orožjem, da naši policisti lahko vstopijo, da je pač varno. Če pa se mudi, da gre denimo za nek požar ali pa bi bilo notri ogroženo življenje nekoga, ki bi bil poškodovan, potem bi šli s to hitro varianto," opisuje sogovornik.

Za stavbo opazimo tudi parkirano vozilo, ki glede na nalepke ne sodi v policijski vozni park. "V okviru te delavnice smo dobili določena finančna sredstva in kupili okna, ki se trenutno vgrajujejo v sodobne stavbe, da lahko na njih vadimo," pojasni Novak. Kupili so 80 oken, v vsakem tednu vaje se jih bo razbilo po 40. Ko eno okno razbijejo, jim delavci enega izmed slovenskih podjetij vgradijo novega.

Z ovnom nad vrata

Preden se dvignejo v zrak, pa je treba zadevo zvaditi na tleh. Na dvorišču je zato postavljen zabojnik, pred katerim z orodjem v rokah stojita dva specialca. "Vadita vstop v prostor. Sicer skozi vrata, ampak ista filozofija deluje tudi na oknih. Zato imamo ta trenažni zabojnik, da lahko na tleh preizkusimo, kako bomo izvedli določene postopke na vrveh, kajti na vrveh je vse skupaj samo še težje," pojasni Novak.

Na tržišču kupijo različne modele vrat, jih vgradijo v eno izmed stranic zabojnika in vadijo: "Ampak najprej je treba osvojiti pravilno tehniko na trenažnih vratih, potem se gre pa najprej na prava vrata. Ampak že trenažna vrata so zasnovana zelo realistično, če se navadiš odpirati na teh vratih, znaš odpirati tudi na pravih."

Uporabljajo različne pripomočke, bodisi mehanske na ročno silo ali pa s pomočjo hidravlike. Gre za posamezne kose orodja švedskega proizvajalca, ki niso na voljo v prosti prodaji. Mali oven, vzvodne palice, izjemno kakovostne in natančno profilirane, različni rezalci stekel za razbijanje in rezanje: "Ta je denimo namenjen posebej za osebna vozila, prav tako za razbijanje, pa tudi rezanje pasu," pojasni Novakov kolega, ko kaže predmete, zložene na mizi.

Med akcijo jim prav pride tudi nahrbtnik z ločenimi predelki za posamezne kose: "Ko pridem pred neka vrata, kolegu za seboj rečem, naj mi poda določen kos orodja. On ga odpne in mi ga poda v roke, da ga lahko hitro uporabim. Tudi ko greš na vrv, imaš to na hrbtu."

Podobni, a različni organizaciji

Policijskim specialcem so uporabo svoje vadbene infrastrukture sredi kočevskih gozdov omogočili njihovi vojaški kolegi. Tudi sicer Enota za specialno delovanje (ESD) Slovenske vojske s Policijo redno sodeluje. Udeleženi so tudi na tej delavnici, podobne dogodke pa prav tako prirejajo sami. Poleti so tako denimo organizirali delavnico ostrostrelstva in tja povabili predstavnike policijskih vrst.

Vseeno pa poveljnik ESD poudari, da sta Policija in Slovenska vojska sta dve različni organizaciji: "Policija ima pooblastila za delovanje v civilnem okolju, mi smo namenjeni za delovanje v vojni. Je pa dejstvo, da so določene tehnike podobne, zato jih je smiselno uriti skupaj in se učiti en od drugega," pojasni podpolkovnik Matija Jazbec. "Imamo določene stične točke, pridobljena znanja s pridom oplemenitimo in pokažemo drugim," opiše.

Pa je kakšna potencialna situacija, v kateri bi vojaški in policijski specialci lahko sodelovali tudi v realnem življenju? "Zagotovo je," pravi. Ampak v Sloveniji tega še niso storili. "Brez nekega izrednega ali vojnega stanja smo mi vojska, to je treba razumeti. Zagotovo pa bi ob nekih spremenjenih okoliščinah, spremenjenih varnostnih razmerah, ko bi bila ustrezna pooblastila podana tudi vojski, lahko sodelovali tudi konkretno," odgovarja vojaški poveljnik.