Državni zbor je sprejel prva tri zakonska besedila iz paketa davčne reforme: zakon o dohodnini, zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakon o davčnem postopku.
O preostalih štirih predlogih iz paketa davčne zakonodaje bodo poslanke in poslanci glasovali v petek, tako da bo celotna davčna reforma sprejeta predvidoma še na tej seji.
Za zakon o minimalnih plačah
Potem ko je državni svet na zakon o določitvi minimalne plače 4. oktobra izglasoval veto, je večina poslancev in poslank danes z 49 glasovi za in 16 proti znova potrdila zakon.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je dejal, da je državni svet z vetom na zakon o minimalni plači preprečil dvig najnižjih plač delavcev v Sloveniji in prizadel najrevnejše sloje v državi.
Podporo zakonu so zaradi nujnosti sprejema napovedali v poslanskih skupinah SLS, SNS, DeSUS, SDS in NSi, za boljše rešitve, kot jih predvideva zdaj predlagani zakon, pa se zavzemajo v SD in LDS.
V poslanski skupini SDS se čudijo vetu državnega sveta in pritožbam socialnih partnerjev. Ti so, kot je dejal Rudi Veršnik, s svojimi trdimi stališči eden od krivcev, da tisti, ki živijo od minimalne plače, še ne prejemajo predlaganega povečanja. Minister upošteva socialne partnerje in to je zapisano tudi v zakonu, je dejal in dodal, da je zakon skladen s prakso mnogih drugih držav članic EU, zato ga bodo podprli.
V opozicijskih SD in LDS nasprotno menijo, da je veto državnega sveta priložnost, da predlagatelj pripravi boljši zakon. Vanj bi lahko vgradili varovalko, da lahko minister v primeru, ko ne bi dobil do 1. avgusta vsakega leta mnenje o usklajeni višini minimalne plače od socialnih partnerjev, sam predlaga uskladitev na podlagi pričakovane rasti cen življenjskih potrebščin, je dejal.
Razhajanja glede malega dela
Poslanci in poslanke so se v drugi obravnavi opredelili do novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Novela med drugim vpeljuje t.i. kratkotrajno in malo delo kot izjemi, ki ne pomenita dela na črno.
V razpravi je bilo slišati opozorila, da gre za uvajanje novih vrst dela, kar sistemsko in vsebinsko ne sodi v ta zakon, ampak bi moralo biti predmet zakona o delovnih razmerjih.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je uvodoma dejal, da se vse države proti sivi ekonomiji in njenim škodljivim učinkom borijo po eni strani z represivnimi, zakonodajnimi rešitvami, pod drugi strani z izboljšanjem legalnih zaposlitvenih možnosti. Temu po besedah ministra sledi tudi predlagani zakon.
Kaj ni delo na črno?
Za zaposlitev na črno se tako ne šteje opravljanje kratkotrajnih del v družinskih podjetjih, ki imajo največ deset zaposlenih in ga brezplačno opravljajo najbližji sorodniki ali zakonec lastnika ali solastnika podjetja, pri čemer je dodatna omejitev, da se delo opravlja največ 40 ur mesečno.
Prav tako ni zaposlovanje na črno t.i. malo delo. Za tako delo se šteje delo osebe, ki ni zaposlena s polnim delovnim časom, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ne prejema pokojnine. Takšno delo lahko traja največ 20 ur na teden ali največ 40 ur na mesec, plača v posameznem mesecu pa ne sme presegati 50 odstotkov minimalne plače po zakonu.
Pomisleki
Poslanka Majda Potrata (SD) je opozorila, da so tako obrtna zbornica kot sindikati imeli pomisleke zlasti glede malega dela, pa tudi kratkotrajnega dela, ki bi ju morali urejati v zakonu o delovnih razmerjih. Podobno menijo v LDS, kjer predlagajo črtanje kratkotrajnega dela in malega dela iz zakona ter predlagajo, naj se obe vrsti dela vključita v usklajevanje o zakonu o delovnih razmerjih. Po drugi strani so v SD vložili dopolnila, s katerimi bi jasneje vsebinsko določili malo delo oziroma nekatere pravice prevzemnikov teh del, da ne bo prihajalo do zlorab.
Za obrambne investicije 170 milijard tolarjev
Poslanke in poslanci so ob zaključku zasedanja s 47 glasovi za in osmimi proti sprejeli tudi zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske (SV), ki bo za investicije v obrambni sistem od leta 2008 do leta 2015 namenil 170 milijard tolarjev.
Zakon sicer ne daje zakonske podlage za zagotavljanje sredstev, temveč predstavlja samo okvir, na podlagi katerega se lahko sklepajo večletne pogodbe in prevzemajo tudi obveznosti. Z zakonom je določeno, da lahko letna poraba za obrambni sistem znaša največ 105 milijonov evrov, kar je okoli 20 odstotkov več, kot bi bilo letno povprečje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.