Slovenija

Trnova pot družinskega zakonika: bi lahko Ustavno sodišče referendum odobrilo?

Ljubljana, 12. 10. 2022 13.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
0

Ustavno sodišče je julija sprejelo odločitev, ki tudi istospolnim partnerjem omogoča klasično poroko in dovoljuje posvojitev otrok. Ugotovili so namreč, da je bila prejšnja ureditev, ki je skupnosti LGBTQI+ to onemogočala, diskriminatorna, zaradi česar je moral zakonodajalec spremeniti zakon. V začetku oktobra je Državni zbor odločitev sodišča tudi uzakonil, vendar pa enakopravnost družbe s tem še ni zagotovljena. Gibanje za otroke in družine je namreč navkljub dejstvu, da na odločitev, ki odpravlja protiustavnost, ni mogoče razpisati referenduma, začelo zbirati podpise. Kaj to pomeni in ali državljane v bližnji prihodnosti vseeno čaka še ena odločitev?

V začetku oktobra je državni zbor z 48 glasovi za in 29 proti sprejel spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. Istospolnima partnerjema v partnerski zvezi hkrati omogočajo, da posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. A s tem težave za mavrično družino še niso končane. V Gibanju za otroke in družine, ki ga vodi Aleš Primc, so namreč takoj po glasovanju napovedali, da začenjajo zbiranje podpisov za razpis referenduma.

Posvojitev otrok
Posvojitev otrok FOTO: Shutterstock

Pa je ta sploh mogoč? Ustavno sodišče je namreč že odločilo, da je bila prejšnja ureditev, ki je zakonsko zvezo opredeljevala kot življenjsko skupnost moža in žene, neustavna, saj je diskriminatorna do istospolnih parov. 90. člen Ustave RS narekuje, da Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj 40.000 volivcev. Te so v gibanju Za otroke gre sicer zbrali, vendar pa to ni edina prepreka zanje. Isti člen Ustave namreč pravi, da referenduma med še nekaterimi drugimi možnostmi ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Se bo z željo po referendumu družinski zakonik vrnil pred Ustavno sodišče?

O možnosti razpisa referenduma smo povprašali tudi strokovnjakinjo na področju ustavnega prava Bruno Žuber s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je ponovila, da Ustava zakonodajni referendum ureja v svojem 90. členu, ki določa tudi referendumske prepovedi. "Glede pobude za razpis zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku je relevantna določba, ki prepoveduje razpis referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost," je dejala.

O prepovedi zakonodajnega referenduma se odloča po postopku, ki ga ureja Zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Ta pravi, da v primeru, ko Državni zbor oceni, da gre za zakon, o katerem zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati, v 14 dneh po vložitvi referendumske pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v Uradnem listu RS. Če se pobudnik s presojo državnega zbora ne strinja, ima možnost, da v 15 dneh od objave sklepa zahteva, da Ustavno sodišče preizkusi ustavnost sprejetega sklepa. "Ustavno sodišče je torej tisto, ki dokončno odloči v morebitnem sporu med DZ in pobudnikom glede dopustnosti izvedbe posameznega zakonodajnega referenduma," je pojasnila.

"Ustavno sodišče pri presoji dopustnosti referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost, najprej ugotavlja, ali protiustavnost obstaja, nato pa presoja, ali sprejeti zakon, o katerem naj bi volivci odločali na referendumu, ugotovljeno protiustavnost ustavnoskladno odpravlja. Če gre za tak primer, referendumsko odločanje o zakonu ni dopustno," je še dodala.

Flander meni, da je verjetnost, da bodo pobudniki uspeli, majhna

Primc je sicer za POP TV dejal, da "v Ustavi nikjer ne piše, da bi bila posvojitev otrok pravica LGBTQI+ oseb" ter da je, ker člena ni v Ustavi, referendum mogoč. 

Kakšna pa je možnost uspeha takšnega referenduma? O tem smo povprašali tudi ustavnega pravnika Benjamina Flandra. "Menim, da je verjetnost, da bodo pobudniki uspeli, majhna. Državni zbor bo pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma skoraj zagotovo zavrnil, opirajoč se na določbo Ustave, ki prepoveduje zakonodajni referendum o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Pobudniki bodo nato  sklep DZ, po vsej verjetnosti neuspešno, izpodbijali pred Ustavnim sodiščem," meni.

Meni tudi, da Primčeve navedbe, s katerimi utemeljuje dopustnost zakonodajnega referenduma, ne bi prestale ustavnosodne presoje. Da bi bil zakonodajni referendum nemara lahko ustavno dopusten, je sicer v odklonilnem ločenjem mnenju nakazal že sodnik Svetlič, ki je poudaril je, "da 14. člen Ustave določa pravico do enake dostopnosti druge pravice, v zadevnem primeru pa naj bi šlo za vprašanje (ne)zagotovitve enake dostopnosti do pravnega položaja, tj. možnosti skupne posvojitve, kar naj ne bi predstavljalo temeljne pravice".

"Menim, da sta Primc in Svetlič spregledala, da po Ustavi zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati v zvezi z zakoni, ki odpravljajo katerokoli protiustavnost, ne samo v zvezi z zakoni, ki odpravljajo protiustavnost na področju temeljnih pravic, zato je malo verjetno, da bo Ustavno sodišče ob morebitni presoji ustavne dopustnosti referenduma sledilo tej argumentaciji," je dodal. V zadevnem primeru pa bi bila po njegovem mnenju pravno "pravilna" takšna ali drugačna odločitev Ustavnega sodišča. "Trenutno je v njegovi sestavi več liberalnih kot konservativnih sodnikov, zato so presodili tako kot so," je še povedal.

'Vprašanje je, ali gre tu za temeljno človekovo pravico ali za podeljeno pravico'

O možnosti referenduma je za 24UR ZVEČER spregovoril tudi izredni profesor mariborske pravne fakultete dr. Miha Šepec. "Na eni strani so ustavne temeljne pravice, ki so vsakemu posamezniku dane z rojstvom. Na drugi pa so pravice, ki jih pridobimo z družbenim konsenzom oz. zakoni. Te niso že po naravi dane vsem," je dejal in poudaril, da se tako poraja vprašanje, ali je posvojitev otroka res temeljna pravica vsakega posameznika, ko se rodi. "Ali je to pridobljena pravica, ki jo družba podeli z nekim konsenzom in zakonom," je dejal in kot primer navedel evtanazijo.

"Nič ni narobe, če zakon pravico podeli, vendar pa ne moremo reči, da je neustavno, če tega ne naredi," je dodal. Sam sicer meni, da je posvojitev v osnovi pravica otroka, zakonodajalec pa mora narediti vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi, da bo otroka vzgajala in zanj skrbela oseba, ki bo lahko to tudi najbolje storila. "Ne glede na to, kdo to je."

Ob tem je še dejal, da je veto na novelo zakona pravica državnega sveta. "To pomeni, da bo moral državni zbor znova odločati o zakonu, tokrat z večjo večino. Namesto navadne relativne večine, bo zdaj potrebna absolutna večina," je še dejal.

Ustavno sodišče je sicer že julija objavilo odločitev, da presojani ureditvi zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Ustavno sodišče je v dveh odločbah ugotovilo, da je v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1