V ozadju mednarodnih razpisov za gradnjo avtocest pogosto prihaja do dogovorov med konkurenčnimi podjetji, ki si tako razdelijo trg. Ali je tudi pri trojanskem predoru šlo za podoben dogovor, je težko oceniti. Na razpisu sta namreč sodelovali dve italijanski podjetji, Impregilo v navezi z SCT-jem, in Impresa Grassetto, ki je posel tudi v celoti dobilo. Kaj je v resnici s tem podjetjem, ki mu konkurenti očitajo neresnost ponudbe?
Na lestvici največjih italijanskih gradbenih podjetij je uvrščena na enajsto mesto. Leto 98 je zaključila z negativno poslovno bilanco, vendar to med italijanskimi podjetji ni nič nenavadnega. Med dejavnosti družbe sodi tudi gradnja predorov. Med drugimi so zgradili predora Perosa in Prepontin, ker pa naj bi bila prenizka, je bil proti podjetju uveden sodni postopek. Inženir Bagnoli, ki zastopa Impreso Grassetto v Italiji in tujini je mnenja, da so očitki o nesolidni gradnji neutemeljeni. V zvezi s pripombo, da je njihova ponudba 13.9 milijard tolarjev za gradnjo trojanskega predora prenizka, je dejal, da je analiza stroškov povsem utemeljena in da so dokumentacijo že posredovali Darsu. Po njegovem mnenju cena Imprese Grassetto temelji na izkušnjah, saj so dokončali že več podobnih projektov, med drugimi tudi predor Faldato na avto cesti Mestre-Vittorio Veneto, ki je zelo podoben predoru, ki naj bi ga zgradili v Trojanah. Povedal je tudi, da ga reakcija slovenskih medijev v zvezi z njihovo ponudbo ne preseneča, saj so enak napad doživeli tudi na Madžarskem. Tam so bili prvo tuje podjetje, ki je zmagalo na enem javnih natečajev. Dela so dokončali v dogovorjenem roku in niso dobili nobenih pritožb.
