Trubarjev dan: njegova slovenščina 'stala inu obstala'

Današnji dan je posvečen Primožu Trubarju. Za spominski dan utemeljitelja knjižne slovenščine in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je bil izbran domnevni datum njegovega rojstva. V predsedniški palači bo dan odprtih vrat, v Univerzitetni knjižnici Maribor pa prireditev Spominjanja.

Na državni praznik so si obiskovalci lahko ogledali predsedniško palačo. Sprejel in nagovoril jih je predsednik republike Borut Pahor, zatem pa je v počastitev praznika potekala krajša slovesnost, združena s podelitvijo jabolka navdiha ekipi študentov z ljubljanske fakultete za strojništvo, absolutnim zmagovalcem tekmovanja Design/Build/Fly v ZDA. 

Trubar ime Slovenci za svoje rojake uporabljal od vsega začetka 

V Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) so Trubarju posvetili tokratna Spominjanja. Dogodek spremlja Trubarjev zapis "Truber od Slouenou slouu iemle". Kot so pojasnili v UKM, je Trubar ime Slovenci za svoje rojake uporabljal od vsega začetka, ime Sloveni pa večinoma po letu 1566, ko se je dokončno odselil na Nemško. V svoji zadnji natisnjeni knjigi, ki jo je še imel v rokah, je slovenski predgovor k drugemu delu novega testamenta iz leta 1582 naslovil Truber od Slovenov slovo jemle in v njem še zadnjič nagovoril svoje rojake.

Te dni so se in se še bodo vrstile različne prireditve v Trubarjev spomin. Na korenine slovenske kulture in Trubarjevo vlogo pri državotvorju in krepitvi narodne zavesti so v četrtek na proslavi v državnem zboru opomnili predsednik DZ Dejan Židan, predsednik DS Alojz Kovšca in podpredsednik parlamentarnega odbora za kulturo Marko Bandelli.

Spomnili so, da je Trubar postavil temelje za razvoj slovenskega naroda ter da je njegova knjižna slovenščina "stala inu obstala".

Trubarjev dan postal državni praznik 

DZ je Trubarjev dan kot državni praznik, ki ni dela prost dan, sprejel junija 2010. Pobudo zanj je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor.

Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Luthra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.

Slovenija je od letos bogatejša za Zbrana dela Primoža Trubarja, obsežen projekt, pri katerem je sodelovala tudi Fanika Krajnc Vrečko. Pri Trubarju jo najbolj fascinira, kot je dejala v pogovoru za STA, da je za "svoje lube Slovence" vztrajal in šel do konca ter bil osredotočen na vero. Če bi bili tudi sami tako prepričani v svojo vero kot Trubar, se ne bi bali drugih veroizpovedi. "Ne bi bilo strahov, ki smo jim zdaj priča, ampak bi se spoštovali med seboj. Da neko stvar razumeš, se moraš o njej podučiti. Trubar je to delal in ravno to priča o njegovi širini," je dejala.