Newyorški Newsday piše, da so slovenski volivci z veliko večino glasovali "proti obnovitvi pravic več tisoč pripadnikom etničnih manjših, ki so izgubili državljanstvo, ko se je Slovenija leta 1991 ločila od Jugoslavije" in dodaja, da je bilo izbrisanih več kot 18.000 ljudi, večinoma Bosancev, Hrvatov in Srbov.
Cleveland Plain Dealer piše, da so le štirje odstotki volivcev podprli odločitev ustavnega sodišča, ki je lani priporočilo, naj vlada izbrisanim povrne pravice. Časopis piše, da se je referenduma udeležila več kot tretjina od 1,6 milijona volivcev v državi z dvema milijonoma prebivalci. "Slovenski nacionalisti so nasprotovali obnovitvi pravic manjšinam s trditvijo, da lahko država plača milijarde v kazenskih odškodninah zaradi povzročenih bolečin izbrisanim, kar se je zgodilo v dneh krvavega razpada Jugoslavije v samostojne republike leta 1991. Slovenci so avtomatično dobili državljanstvo, ko se je država odcepila, ljudje drugih narodnosti pa so morali zaprositi za državljanstvo nove države. Tisti, ki tega niso storili v letu dni, so bili izbrisani iz državnega registra brez kakršnegakoli javnega opozorila ali razglasa. S tem so izgubili pravico do stalnega bivališča, kar je pogoj za druge ugodnosti, kot so pokojnine in zdravstvo," piše Cleveland Plain Dealer.
New York Times objavlja malce daljšo različico vesti dopisnika AP, ki pravi, da so bili politični voditelji in voditelji skupin za človekove pravice razočarani zaradi izida referenduma. "Čeprav referendum ni bil pravno zavezujoč, analitiki verjamejo, da je bil test pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami, ki kaže na porast nacionalističnih čustev v majhni alpski državi z dvema milijonoma prebivalcev. Politični analitiki Peter Jančič ocenjuje, da je to slab znak za levosredinsko vlado, član LDS Bogdan Biščak pa meni, da izidi referenduma nimajo posledic za končno rešitev vprašanja izbrisanih, zato so povsem nepomembni. Pesnik in aktivist Boris A. Novak pravi, da je to znak rastočega nacionalizma, ksenofobije in rasizma in ni le sramota, ampak tudi nevaren val, ki se lahko razširi na druga vprašanja in manjšine," navaja New York Times in dodaja, da so bili nacionalisti proti povrnitvi pravic zaradi nevarnosti plačevanja odškodnin. New York Times sicer še navaja, da so bili vodilni politiki v državi proti referendumu in so pozivali k bojkotu, v prestolnici Ljubljani pa je na dan referenduma demonstriralo nekaj sto ljudi, ki so mu nasprotovali.
