Pojem pasivna hiša uporablja za vsako hišo, ki ima porabo ogrevanja na kvadratni meter manjšo od 1,5 litra kurilnega olja oziroma manjšo od 1,5 m3 plina. Po definiciji se med pasivne objekte uvrščajo objekti, katerih dodatna potreba po ogrevanju je manjša od 15 kWh/m2, skupna letna poraba primarne energije mora biti manjša od 120 kWh/m2 in kjer so toplotne izgube manjše od 10W/m2.
Pri načrtovanju pasivne hiše nas pogosto zanima, kako veliki so prihranki pri ogrevanju v primerjavi z klasično hišo. Letna raba energije za ogrevanje v klasično grajenih zgradbah znaša v povprečju 20 litrov kurilnega olja na kvadratni meter uporabne stanovanjske površina, ogrevanje pri pasivnih hišah pa znese maksimalno 7 litrov kurilnega olja. Največje energijske prihranke imajo pasivne hiše vsekakor na račun porabljene energije za ogrevanje prostorov, kjer je prihranek po nekaterih raziskavah več kot 85-odstotni. Prav tako pa se energijski prihranki kažejo tudi pri porabljeni energiji za ogrevanje vode, saj znašajo na letnem nivoju med 80 in 150 evrov.
Če vas zanima, kolikšna je življenjska doba in cena pasivne hiše, kakšni so energijski prihranki ter ali so za gradnjo tovrstnih hiš na voljo tudi nepovratna sredstva, si več o pasivnih hišah preberite na Cekin.si.
Slovenija
Tudi do 85 odstotkov manj za ogrevanje!
Ljubljana, 12. 12. 2009 09.00 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
U.B./Ž.K.
Komentarji
42
Namen pasivne hiše ni zgolj varčevanje z energijo, temveč tudi zdravje in ugodje, ki ju prinaša bivanje v njej. Mnogi so namreč mnenja, da se šele v pasivni hiši zavemo, kako je bilo živeti včasih.
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.