Tudi 'jahtaši' ne bi bili več le hitri in zapravljivi

Ta konec tedna je Portorož spet postal stičišče ljubiteljev vožnje po morju. Mednarodna navtična razstava Internautica, ki velja za enega največjih navtičnih sejmov na Jadranu, je na slovensko obalo pripeljala več kot 150 plovil - od manjših čolničkov za 500 evrov do večmilijonskih superjaht. Najdražja letošnja je stala dobrih pet milijonov evrov.

680 morskih privezov v portoroški marini, ki bi jo vračali na pota stare slave

Za vsa ta plovila je bilo sicer najprej treba narediti prostor: "To je kar velik logistični zalogaj, da prestavimo vse barke, ki imajo sicer letne priveze. Nekatere gredo za ta čas na suhi vez, druge postavimo okrog po marini, da dobimo dovolj prostora," za 24ur.com pove direktor Marine Portorož Miha Zupanc.  

V centralnem morskem delu portoroške marine je sicer privezanih 680 plovil, še 250 jih je v kanalu Fazan, kjer imajo svoje čolničke in barkače privezani domačini, 250 je še t. i. suhih vezov. "Struktura plovil se izboljšuje, z juga se spet vračajo naše nekdanje stranke, ki so svojo navtiko v Marini Portorož začele in nato šle večinoma v hrvaški del Jadrana, zdaj pa se počasi vračajo. Tudi mi marino počasi vračamo v prvoten blišč, ki je vmes nekoliko padel, zdaj pa se stvari postavljajo nazaj," zagotavlja sogovornik.

Čim hitreje in čim glasneje ni več vodilo, zelene tehnologije so prodrle tudi v svet navtike

"Navtika je tradicionalna športna veja preživljanja prostega časa," pravi direktor Internautike Jurij Korenc, ki ni naklonjen stereotipom o lastnikih jaht, saj pravi, da vse bolj postajajo del preteklosti.

Ekstremi so sicer vedno povsod, dodaja, a meni, da bi morala tudi država sektor navtične industrije spodbujati: "Predvsem zaradi davkov, ki ostanejo doma, in pa proizvodnje, delovnih mest. V ozadju navtike je tega ogromno, ne gre samo za ladje, ki jih vidite tukaj. Slovenija je zelo uspešna, smo protagonisti plasiranja novih tehnologij. Saj veste, Greenline, hibridni pogoni, električni pogoni, vse to se je rodilo tukaj v nekih glavah Slovencev, prej tega ni bilo na morju. Vsega tega se premalo zavedamo," poudarja.  

Zelene tehnologije so namreč prodrle tudi v svet navtike, če je včasih veljalo, da morajo biti plovila hitra in glasna, se je filozofija v zadnjih letih precej spremenila, vse več je poudarka na trajnosti. Denimo z elektromotorji se lahko pluje tudi v zaščitenih območjih, ne povzročajo hrupa in ne onesnažujejo morja.

Prvi s hibridnimi plovili

Omenjena plovila Greenline so denimo plod slovenskega znanja in jih tudi izdelujejo v Sloveniji, natančneje v Zapužah. Tako je že od leta 2009, v zadnjih letih pa proizvodnja dosega od 80 do 90 plovil letno. Pogovarjamo se na barki, ki v dolžino meri 15,5 metra. "V Sloveniji je narejena celotna barka, kompletna proizvodnja od začetka do konca, tudi strategija podjetja je, da uporabi vse komponente, ki jih lahko dobi v Sloveniji," Igor Štricelj, ki je vodja prodaje pri zastopniku Atal Nautica, z roko pokaže tudi na pohištvo, zavese.

Greenline je hkrati inovator, ki je na trgu prvi ponudil hibridno plovilo. "Nameščeni so standardni dizelski motorji, potem pa imamo na istem pogonu sklopko in elektromotorje. Uporabnik plovila lahko izbira, ali bo barko upravljal s klasično dizelsko motorizacijo ali pa bo preklopil na upravljanje z elektromotorji. V tem primeru plujemo popolnoma neslišno, brez emisij. Iz tega tudi izhaja ime Greenline, ki poudarja ta pogled na naravo," opisuje.

Razlaga, da je tudi polnjenje barke hkrati bistveno bolj preprosto kot ga poznamo pri električnih vozilih v avtomobilski industriji. "Barke v teh velikostih imajo relativno velike strehe, izkoriščamo ta prostor za solarne panele. Odvisno od velikosti barke imamo od dva pa tudi do 12 kilovatov solarnih panelov na strehah. Baterije polnimo na ta način, izredno močno polnjenje pa dobimo tako, da ko barko vozimo z dizelskim motorjem, naši elektromotorji delujejo kot generator, ki polni baterijske sklope," opisuje.

Kaj pa varnost? Mnoge so prestrašila poročila o pogostih požarih na strehah s solarnimi paneli ali o gorečih električnih vozilih. Štricelj miri, da imajo samo na Jadranu več kot 200 plovil, a od zunanjih vplivov mu je znan samo en primer, ko je večja toča uničila solarne panele, ni pa prišlo do požara.

 "Preberemo v medijih požar tukaj, nevarnost tam. Pomembno je predvsem odgovorno vzdrževanje plovila, ne more vsakdo popravljati ali vzdrževati vsega. Na trgu imamo veliko lokalnih serviserjev brez podjetij in brez izkušenj, ki potem na plovila montirajo določene izboljšave in stvari. Morda nekateri barko enačijo s hišo, češ, potegnil bom pa električnih kablov, a stvari niso tako preproste. Incidenti, ki so mi poznani iz navtike, večinoma potem tudi prihajajo iz kakšnih takih nekvalificiranih dodelav, modifikacij, prevezav električnih omrežij," pravi.

Ena ura dizla, ena ura elektrike

"Konkretno na Greenlinu 48, na katerem smo, imamo inštalirana dva 25-kilovatna elektromotorja, ki lahko polnita baterije s skupno močjo 40 kilovatov na uro, ob delovanju dizelskih motorjev. To pomeni, da baterijski sklop lahko napolnimo v eni uri in nekaj minutah," ponazarja, kako že ura vožnje z dizelskim pogonom napolni barko, za katero je sicer treba odšteti 450.000 evrov plus DDV. Njena večja različica na sosednjem privezu stane dobrih 1.950.000 evrov plus DDV.

"Sistem je nekoliko drugačen kot v avtomobilski industriji, kajti tam hibride poznamo na način, da elektromotorji pomagajo bencinskim motorjem. Naš hibrid pa je narejen na način, da se ta dva pogona dejansko izključujeta. Lahko se odločimo, ali dizel ali elektrika. Ko vozimo na dizel, polnimo baterijski sklop, ko vozimo na elektriko, uporabljamo hibridni sklop. Imamo kombinacijo ena ura dizla, ena ura elektrike." Njihov koncept je sicer uživanje, ne hitenje: "Dopust se začne že, ko stopimo na barko, ne šele takrat, ko pridemo na destinacijo," dodaja.

Navaja, da je nizka tudi potrošnja, saj je tudi trup zasnovan za nižje hitrosti. "Ta barka ima na šestih, sedmih vozlih porabo 15 litrov pri dveh motorjih," opiše porabo dizelskega goriva pri vožnji s hitrostjo približno 10 ali 11 kilometrov na uro. "Pri hidrodinamiki bi bila cestna hitrost 130 kilometrov na uro, kar pomeni 70 vozlov, smrtno nevarna," ponazori, kakšne so potovalne hitrosti na vodi. "20, 25 vozlov na morju velja že za zelo visoko hitrost," doda.

60 evrov za uro vožnje

Številni kupci pa še naprej ostajajo ljubitelji hitrosti na vodi. Gregor Horvat iz Planet Marine sedi na gliserju finskega podjetja XO. Odrezana eleganca strogih čistih linij "day cruiserja" antracitne barve spominja na minimalistične vojaške gumenjake.

"Izredno močan V-trup ima ravno zato, da je zelo mehak na valovih. Zgrajen je iz aluminija, ki je še močnejši od plastike, ima dodatno izolacijo. Volan, vzmeteni sedeži, namenjen je višjim hitrostim. Varno in hitro," opiše gliser, ki doseže najvišjo hitrost 50 vozlov.

Pri potovalni hitrosti 35 vozlov je poraba 40 litrov, kar pomeni, da vas bo ura vožnje stala približno 60 evrov. Prodajna cena razstavljenega modela je bila denimo dobrih sto tisočakov. Kupci so večinoma tujci, ki imajo svoje nepremičnine na Jadranu: "To za tiste, ki res vedo, kaj je morje," na mogočen gliser pokaže sogovornik.

Hiška na vodi

Tudi pri nas pa so postala priljubljena plovila, ki pravzaprav ne gredo nikamor. Vkrcamo se na Sea Lodgeov razstavni eksponat in takoj dobimo občutek, kot da smo stopili v mobilno hišico v enem izmed kampov na slovenski ali hrvaški obali.

Za to tudi pravzaprav gre, nam razloži Nik Selan, namestnik direktorja slovenskega podjetja 3Maran. Idejni vodja zasnove je bil njegov oče, nekdanji direktor prav portoroške marine, ko je ugotavljal, da številni želijo kupiti stanovanje na Obali, vendar je ponudba zelo omejena, cene pa so šle v nebo. Na Nizozemskem si je ogledal reko, ki je polna vodnih bivališč, nekatera plavajo, druga so na stebrih. Slovenska zakonodaja ne dopušča, da bi hišice zgradili v vodi, zato si je leta 2016 zamislil plavajočo mobilno hišico.

Prvo leto je bil cilj, da bi prodali vsaj štiri. Prodali so jih 20. Hiška je registrirana kot čoln, saj izpolnjuje vse pogoje za to: ima motor, navtične luči in volan, obstaja tudi posnetek plutja. Skupaj s teraso ima 84 kvadratnih metrov uporabnih površin, notranjost, v kateri je prostora za šest oseb, meri 32 kvadratov.

Trenutno v kotu portoroške marine stoji že več kot 80 takih hišk, imajo tudi vodo, elektriko, kanalizacijo. Najem stane 300 evrov na noč, 95 evrov je treba doplačati, če želite tudi napolnjen džakuzi na strehi, 100 evrov za čiščenje. Celotedenskih najemov morskega bivališča pa je več kot tistih, ki želijo v njem prenočiti le enkrat ali pa ob koncu tedna.