Tudi kozarec vode vam lahko zaračunajo

Se vam je že kdaj zgodilo, da vam v gostinskem lokalu niso hoteli postreči z navadno vodo iz pipe, češ da lahko dobite samo vodo v steklenički oziroma plastenki? No, gostinski ponudniki imajo vso pravico, da to storijo, celo zaračunajo vam lahko navadno vodo, saj gre za poslovno odločitev gostinca.

''Če gost zaprosi za kozarec navadne vode iz pipe, je poslovna odločitev gostinca, ali mu bo vodo postregel ali ne,'' pojasnjujejo na Tržnem inšpektoratu RS. Zakonodaja na področju gostinstva namreč ne določa vrste storitev, ki jih gostinci postrežejo in zaračunavajo gostom.

''Prav tako je odločitev gostinca, ali bo kozarec vode gostu zaračunal ali pa ga bo postregel brezplačno,'' še dodajajo na inšpektoratu. Vendar pa mora imeti gostinec v primeru, da vam kozarec vode iz pipe zaračuna, to storitev navedeno v ceniku, ki mora biti izobešen na vidnem mestu tako, da je gost takoj seznanjen, da bo moral za kozarec navadne vode plačati.

Gostinec ima proste roke tudi pri oblikovanju cen in lahko tako na primer v ceno vkalkulira tudi že napitnino. Vendar pa na inšpektoratu opozarjajo, da je gostinec v prekršku, če gostu zaračuna višjo ceno, kot je navedena v ceniku. Gost lahko preveč zaračunan znesek reklamira in na nepravilnost opozori tržno inšpekcijo, ki lahko uvede prekrškovni postopek.

Največkrat imajo predolgo odprte lokale

Tržni inšpektorji pri gostincih ugotavljajo, ali so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ali izpolnjujejo vse pogoje po zakonu o gostinstvu in s tem povezane podzakone, ali imajo pravilno označene cene in ali izdajajo račune za svoje storitve. Kot so nam povedali na inšpektoratu, so na vrhuncu turistične sezone največ kršitev zaznali na področju obratovalnega časa. Obratovanje po koncu uradnega delovnega časa je namreč najpogostejša kršitev, vsaj v poletnem času.

Gre za to, da lokal obratuje tudi po koncu uradnega delovnega časa na gostinskih vrtovih, to pa zmoti v bližini stanujoče prebivalce. Prav ti tudi pokličejo inšpektorat in kršitev prijavijo.

Gostinci so prav tako očitno še vedno ''šlampasti'' pri označevanju cen, a so se po drugi strani navadili redno in pravilno izstavljati račune. ''Veliko je tudi kršitev neoznačevanja cen gostinskih storitev na gostinskih vrtovih, manj pa je ugotovljenih kršitev neizdajanja računov za gostinske storitve in neizpolnjevanja minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti,'' so pojasnili za 24ur.com.

Pritožbe možne tudi na Častno razsodišče GZS

Gostje, ki so nezadovoljni s storitvijo kakšnega gostinskega obrata, se lahko s pritožbo obrnejo na Tržni inšpektorat RS, kadar menijo, da gre za kršitev katerega od uradnih predpisov. Vendar ne le to, gostinci so zavezani tudi k upoštevanju dobrih poslovnih običajev, kot jih določajo Posebne uzance v gostinstvu. Kršitve teh uzanc pa obravnava Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije, kamor lahko gostje tudi naslovijo svojo pritožbo.

Vendar posebne uzance ''določajo poslovne običaje za posle, povezane z gostinskimi storitvami, in se uporabljajo, če so jih stranke predvidele v pogodbi ali če iz okoliščin izhaja, da so to hotele,'' je zapisano v Uradnem listu, nanašajo pa se predvsem na gostinske pogodbe o hotelskih storitvah in gostinske pogodbe o postrežbi s hrano in pijačo.

Pri tem se šteje, ''da so stranke sklenile gostinsko pogodbo, če so se kakor koli sporazumele o njenih bistvenih sestavinah, ki so: določila o vrsti, obsegu, ceni in času storitev''. Temeljni načeli pa sta poštenje in vestnost.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije pa so nam povedali, da ''glede reklamacij pomanjkljive storitve Zakon o varstvu potrošnikov določa, da je pritožbo treba podati ponudniku storitve, ki mora nanjo odgovoriti v osmih dneh''.

Potrošnik ima pravico, če je bila storitev opravljena nepravilno, od izvajalca storitve zahtevati, da odpravi pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi, vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi, spet opravi storitev ali pa vrne plačani znesek.