Veto tudi na zakone o konoplji, evtanaziji in gostinstvu

Za veto na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene je glasovalo 18 svetnikov, proti pa devet. Večina svetnikov meni, da zakon ne bo zagotovil večje dostopnosti medicinske konoplje za bolnike in ne bo pozitivno vplival na samooskrbo Slovenije z medicinsko konopljo.

Predlog veta na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, ki ga je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Staroveškim, je dopoldne najprej podprla komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Da ga podprejo, so se odločili tudi v komisiji DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Veto je nato podprla še večina na seji DS. Izpostavljajo, da po oceni zainteresirane javnosti sprejete zakonske rešitve ne odražajo dejanske volje ljudi, izražene na lanskem posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene, ko je to možnost podprlo 66,71 odstotka volilnih udeležencev. Menijo namreč, da ključno vprašanje – ureditev konoplje kot rastline v širšem pomenu in za dobro ljudi, tudi po sprejetju zakona ostaja odprto.

"Zdi se, da gre za premalo premišljen, prehitro pripravljen poskus izpolnjevanja koalicijskih zavez in uresničevanja specifičnih interesov iz ozadja. Dejstvo je, da je bil zakon pripravljen netransparentno, brez sodelovanja ključnih deležnikov - kmetov organizacije pacientov, širše zainteresirane javnosti in stroke. Njihove pripombe so bile v veliki meri prezrte tudi v zakonodajni proceduri," je na seji dejal Staroveški.

Zakon po njegovih besedah zagotovo ne bo omogočil večje dostopnosti do medicinske konoplje, saj je "sistem zastavljen tako, da bo dostop do proizvodnje in prometa s konopljo za medicinske in znanstvene namene omogočen zelo ozkemu krogu nosilcev dejavnosti". Tak pristop vodi do monopolizacije in izključevanja slovenskega kmeta, ki ima dovoljenje z manj kot 0,3 odstotka THC.

Kot navajajo v zahtevi za ponovno glasovanje o zakonu, se namreč iz možnosti pogodbene pridelave konoplje kot surovine, na primer za farmacevtsko industrijo, izključuje slovenske kmete, ki imajo dovoljenje za gojenje konoplje z do največ 0,3 odstotka THC, čeprav imajo slednji na tem področju ustrezno znanje in kapacitete.

Še dodatno pa se kot omejitev predvideva, da se bo pridelava vršila le v zaprtih prostorih, kar bo že tako oslabilo to panogo. V veliki meri bo postala odvisna od specifičnih interesov na področju farmacevtske dejavnosti, trg s konopljo pa bo še naprej, če ne še bolj, odvisen od uvoza, namesto da bi v Sloveniji ta panoga postala pomembna, je poudaril Staroveški.

Po njegovih besedah se z zakonom tudi ne izboljšuje dostopa do zdravljenja in ne rešuje težav v praksi. "Zakon za paciente ne prinaša nič novega in nič boljšega, saj ne bo zagotovil večje dostopnosti do medicinske konoplje in izdelkov in ne bo spodbudil razvoja medicine z vidika uporabe kanabinoidov. Posledično bodo pacienti še vedno ostali prepuščeni črnemu trgu, brez ustrezne strokovne podpore, nadzorom nad kakovostjo medicinske konoplje in cenovno dostopnih pripravkov," je med drugim navedel Staroveški.

V razpravi je argumentom za veto med drugim pritrdil Branko Tomažič, ki je bil v DS izvoljen kot predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice. Kot je dejal, so v razpravi na komisiji DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovili, da zakon umika pridelavo konoplje v rastlinjake in ne daje možnosti pridelovanja na kmetijskih površinah, odvzema pa tudi možnost tistim kmetom, ki so imeli dovoljenje.

Po drugi strani so Branimirja Štruklja zmotile nekatere navedbe predlagateljev veta. Treba je povedati, kje so ti specifični interesi, ki da so v ozadju, in katera je zainteresirana javnost, ki ocenjuje, da rešitve ne izražajo dejanske volje ljudi, izražene na referendumu, je menil.

DS je na današnji seji že sprejel veto na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in na zakon o zaščiti živali. Izglasovali pa so tudi veto na zakon o gostinstvu. Zakone, na katere bo izglasovan veto, bo ob ponovnem glasovanju v DZ moralo podpreti vsaj 46 poslancev.

Državni svet je na današnji izredni seji z 20 glasovi za in devetimi proti izglasoval veto na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. DZ bo tako moral o zakonu, ki ga je potrdil prejšnji teden, odločati znova. Za vnovično potrditev zakona bo moralo glasovati vsaj 46 poslancev.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Predlog za odložilni veto na zakon je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Danijelom Kastelicem, ki je predsednik komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Komisija se je sestala danes pred začetkom izredne seje DS in predlog podprla.

Vlagatelji predloga za odložilni veto menijo, da bi se morali kot družba in posamezniki vprašati, ali je prav, da se postavimo na stran spodbujanja smrti namesto življenja. Izpostavili so širšo sliko vprašanj, ki se nanašajo na varstvo osebnega dostojanstva in avtonomije ob koncu življenja. Pri tem so poudarili svetost življenja in zavedanje o tem, da je slednje neprecenljivo in da ga je treba spoštovati ne glede na okoliščine.

Vsebina zakona po njihovi oceni sproža kompleksna sociološka, filozofska, etična, moralna in pravna vprašanja, na katera bi morali odgovore iskati veliko bolj poglobljeno. Podlaga za uzakonitev tako občutljive človekove pravice po njihovem mnenju ne more biti zgolj odločitev nekaj nad polovico udeležencev referenduma o zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Kot družba in posamezniki bi se morali po njihovem mnenju vprašati, ali je prav, da država prek zakonodajalca posameznikom nakaže možnost rešitve za njihove težave, katere rezultat je predčasno končanje življenja. Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja namreč v prvi vrsti predstavlja zelo intimno vprašanje za vsakega posameznika, pri čemer težko pričakujejo, da bo čisto vsak v primeru osebne stiske in ob morebitnem občutku brezizhodnosti resnično lahko razumel vse posledice svoje odločitve in samostojno ter informirano sprejel odločitev.

Državni svetnik Branimir Štrukelj je predlogu za odložilni veto v razpravi nasprotoval. Kot je dejal, v Evropski uniji samo države v njenem vzhodnem delu ne urejajo možnosti za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v primeru hudega trpljenja. Na zatrjevanje predlagateljev veta, da gre pri zakonu za spodbujanje smrti, ne pa življenja, je odgovoril, da se zakonu pripisuje nekaj drugega. "Ljudem, ki absolutno želijo končati svoje neznosno trpljenje, zaradi ideologije ne daste te možnosti," je opozoril.

Po drugi strani je državni svetnik Leopold Pogačar menil, da kot družba še nismo zreli za takšno odločitev, kot jo omogoča zakon. Hkrati je menil, da predlog za veto želi odpreti še druge možnosti, ki bi bile lahko ljudem v primeru hudega trpljenja na voljo. Tako je treba denimo poskrbeti, da se paliativni timi in mreže hospica okrepijo po celotni državi.

Državni svetniki so na predlog interesnih skupin delodajalcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasovali veto na zakon o gostinstvu, ki ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin. Večina se jih je strinjala z oceno predlagateljev veta, da stanovanjske politike ni možno reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva.

Za veto je na današnji seji glasovalo 14 državnih svetnikom, devet jih je bilo proti.

Zakon je po besedah državnega svetnika Aleša Pulka škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, kjer so med drugim za nastanitve na voljo hoteli, ki jih na podeželju praviloma ni.

"Na podeželju se s sobodajalstvom ukvarjajo posamezne družine in butične kmetije, ki se s to dejavnostjo preživljajo, pogosto pa s tem skrbijo tudi za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine," je poudaril in opozoril, da bo tem subjektom zakon onemogočil delo.

Za reševanje stanovanjske problematike bi bilo treba po njihovi oceni predvsem poenostaviti postopke pridobivanja različnih mnenj in soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja ter zagotoviti hitrejšo, cenejšo in dostopnejšo gradnjo stanovanj in izgradnjo študentskih domov.

Pri urejanju področja sobodajalstva pa bi bilo treba več avtonomnosti prepustiti občinam, ki iz tega naslova tudi ustvarijo določene prihodke, je med drugim še izpostavil Pulko in svetnike pozval, naj veto podprejo.

Državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejana Židana so predlagatelji veta presenetili. "Pred vami je namreč zakon, ki ima soglasje Ekonomsko-socialnega sveta, v katerem so predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade," je izpostavil.

"Zakon je v osnovi namenjen razvoju gostinstva in prinaša številne ugodnosti za gostinstvo, res pa je, da na nekem ozkem področju posega tudi v kratkotrajni najem, okrog česar se vrti razprava," je dejal.

Ocenil je, da zakon zaradi fleksibilnosti in novih pristojnosti, ki jih daje lokalnim skupnostim, zlasti koristi slovenskemu podeželju. "Turistične kmetije so pomembne za podeželje in ta zakon jim omogoča nadaljnji razvoj," je bil jasen.

"Zakon o gostinstvu je res šel brez pripomb skozi razpravo na ESS, vendar tam ni imel pravih zastopnikov," je dejal svetnik Mitja Gorenšček. Sobodajalci po njegovih besedah namreč večinoma niso člani zbornic, niti obrtne niti gospodarske zbornice.

"Mi se kot predstavniki gospodarstva ne strinjamo s poseganjem v svobodno gospodarsko pobudo in ne vidimo nobenega razloga in nobene potrebe po omejevanju obsega turizma, saj v Sloveniji ne gre za množični turizem, kot ga imajo v Benetkah ali Barceloni," je še dodal Gorenšček.

Novi zakon o gostinstvu omejitev kratkotrajnega oddajanja nepremičnin na 60 dni v občinah s pomanjkanjem stanovanj, a občinam obenem daje možnost razrahljanja te omejitve. Določa tudi jasne splošne pogoje, kot so vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev unikatne identifikacijske številke, soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi in soglasje lastnikov mejnih stanovanj.

Državni zbor bo moral zdaj o zakonu glasovati še enkrat, pri ponovnem odločanju pa je zahtevana večina vseh poslancev, torej 46 glasov. Državni svetniki so sicer danes izglasovali tudi veto na zakon o zaščiti živali.