Tudi plastenke in pločevinke kmalu kot povratna embalaža?

"V LMŠ menimo, da moramo v Sloveniji nujno razvijati sodobne prakse predelave in recikliranja odpadkov, s katerimi ne bomo le privarčevali zaradi nižjih dajatev Evropski uniji, temveč bomo lahko iz odpadkov ustvarjali nove produkte in tako zvišali dodano vrednost," so med drugim zapisali v sporočilu za javnost.

V EU uveden prenovljen sistem virov lastnih sredstev, ki jih sestavljajo tudi nacionalni prispevki za nereciklirano odpadno plastično embalažo, namreč pomeni, da bodo ti odpadki poleg okoljskega problema predstavljali tudi finančno breme. "En kilogram nereciklirane odpadne plastične embalaže nas bo stal 0,8 evra. Slovenija bo tako za odpadno embalažo letos plačala več kot 10 milijonov evrov. Na podlagi sprejetega proračuna Evropske unije za leto 2022 pa bo Slovenija prihodnje leto za nereciklirano odpadno plastično embalažo odštela že več kot 11 milijonov evrov," so zapisali.

Predlog novega zakona o varstvu okolja po njihovi oceni prinaša nekaj dobrih rešitev predvsem v delu, ki ureja t. i. proizvajalčevo razširjeno odgovornost, a si želijo še več. "V LMŠ smo prepričani, da moramo narediti korak naprej in upoštevati zakonodajni predlog nevladne organizacije Eko krog ter vzpostaviti kavcijski sistem ravnanja z odpadno embalažo," so poudarili. Gre za preverjeno rešitev, s katero lahko dosežemo več kot 90 odstotkov ločeno zbranega kakovostnega materiala, uporabnega za izdelavo nove embalaže.

V LMŠ bodo vložili zahtevo za splošno razpravo o predlogu zakona o varstvu okolja, saj želijo, da k vzpostavitvi kavcijskega sistema vse parlamentarne prispevajo svoje predloge, poglede in pomisleke. S širokim političnim konsenzom bo namreč mogoče zasnovati še učinkovitejši, preglednejši in uspešnejši sistem ter tako pripomoči k ohranitvi čistega okolja in zmanjšanju onesnaženja, so poudarili.

Andrej Vizjak idejo podpira

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se je seznanil s pobudo za vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač, kot so na primer plastenke in pločevinke, ki jo je pripravilo društvo Eko krog. Idejo podpira, uresničiti jo bo skušal že v postopku sprejemanja novega zakona o varstvu okolja, so sporočili z ministrstva.

Po Vizjakovi oceni je pobuda skladna z novim zakonom o varstvu okolja, zato bodo določbe v parlamentarni proceduri z amandmaji vključene v ta zakon. Sočasno bo ministrstvo za okolje in prostor pripravilo uredbo, ki bo konkretneje uredila to področje, so napovedali. Vizjak rešitev kavcije podpira zlasti za plastenke in pločevinke.

Kavcijski sistem pomeni, da potrošnik ob nakupu pijače za embalažo plača znesek oziroma kavcijo, ki se mu ob vrnitvi embalaže na zbirno mesto povrne. Tak sistem že poznajo v številnih evropskih državah in pomeni dodaten prispevek k učinkovitejšemu zbiranju odpadne embalaže za dosego okoljskih ciljev.

Kot je pojasnil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ki je društvu pomagal pri pripravi dopolnil k predlogu novega zakona o varstvu okolja, slovenska zakonodaja omogoča kavcijski sistem, vendar pa ta specifika zahteva sodelovanje tako proizvajalcev kot prodajalcev pijač. Tega sodelovanja v obstoječem zakonu ni, zato novi zakon, ki ga je vlada poslala v parlamentarno obravnavo, zahteva majhno spremembo. V Eko krogu so oblikovali tudi že predlog nove uredbe na tem področju.

Spomnimo

Društvo Eko krog je okoljskemu ministrstvu in političnim strankam poslalo predlog zakonodajnih sprememb, s katerimi bi v Sloveniji lahko vzpostavili kavcijski sistem za zbiranje odpadne embalaže pijač. Prepričani so, da ta prinaša veliko prednosti, a je potrebno sodelovanje vseh.

"Že 15 let opazujemo kaos z odpadki, ki dela škodo ne le naravi, ampak tudi proračunu. Iz Slovenije izginjajo dragoceni materiali v odpadkih. Kopičijo in gorijo pa tisti, s katerimi ne moremo narediti nič in za katere plačujemo državljani. S kavcijskim sistemom sekamo lovke smetarskim lobijem in okoljskemu kriminalu," je na novinarski konferenci povedal predsednik Eko kroga Uroš Macerl.

Kavcijski sistem za plastenke, pločevinke in steklenice poznajo v desetih evropskih državah, v 15 pa ga bodo vzpostavili v naslednjih letih. Zadnja država, ki se je odločila za ta korak, je Avstrija.

Kot je pojasnila vodja kampanje Zaprimo krog Erika Oblak, raziskave kažejo, da države s kavcijskim sistem dosegajo cilje evropske zakonodaje, povezane z embalažo. Evropska direktiva o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, sprejeta leta 2019, med drugim določa cilje zbiranja in recikliranja, po katerih bodo morale države do leta 2030 ločeno zbrati 90 odstotkov plastenk. Poleg tega bodo morale nove plastenke vsebovati vsaj 30 odstotkov reciklata, do leta 2030 pa bodo morale države reciklirati tudi vsaj 55 odstotkov vse plastične embalaže.

V Eko krogu si želijo, da bi bil kavcijski sistem naslednji korak po akciji Očistimo Slovenijo, saj je ob cestah odvrženih ravno največ plastenk. V društvu so opravili tudi anketo, ki je pokazala, da bi od skoraj 1900 vprašanih kavcijski sistem podprlo preko 99 odstotkov vprašanih. Zaradi vseh prednosti, ki jih ta prinaša, pa so prepričani, da bi ga morala podpreti tudi politika. "Izgovori, da to ni mogoče, ne držijo," je bil jasen Macerl.