Tudi poslanci o Romih

Predsednik vlade Janez Janša je ob začetku rednega novembrskega zasedanja v odgovorih na poslanska vprašanja pojasnjeval tudi svoja stališča o aktualni romski problematiki. Napovedal je, da bo vlada že ta teden v parlamentarno proceduro posredovala zakon o romski skupnosti, ki bo podlaga za trajno reševanje romskega vprašanja in manjše število konfliktov. Premier je odgovarjal tudi na vprašanje o predvidenem preoblikovanju zavarovalnice Vzajemna ter o plačnih neskladjih v državi.

Jelinčič spraševal o dvojnih merilih

Vprašanji dveh opozicijskih poslancev, Zmaga Jelinčiča (SNS) in Majde Širca (LDS), sta se nanašali na trenutno aktualno romsko problematiko. Jelinčiča je zanimalo, ali bo vlada upoštevala zakon o romski skupnosti, ki ga je vložila SNS. Janšo je povprašal, zakaj sta v Sloveniji dve vrsti državljanov: večina, ki spoštuje zakone, in romska skupnost, "ki ji je dovoljeno vse".

Janša je pojasnil, da predlog nacionalne stranke ne more urediti zapletene romske problematike. Sedanja vlada je po petnajstih letih od sprejetja ustave, ki določa, da je treba romsko problematiko urediti v posebnem zakonu, v tem mandatu zakon tudi pripravila. Zakon bo predvidoma še ta teden končal vladno proceduro in bo vložen v DZ, je napovedal Janša ter ob tem dodal, da sam zakon še ne bo rešil vseh problemov.

Premier je opozoril, da je potrebna velika mera strpnosti v okoljih, kjer živijo Romi, zakon pa bo le podlaga za trajno reševanje romskega vprašanja. Vsi državljani imajo enake pravice, je še odvrnil Janša, in tudi s tem zakonom ne bo drugače. So pa Romi etnična manjšina, ki potrebuje posebno skrb in pogoje za integracijo v družbo ter ohranjanje svoje kulture.

Širca opozarja na kršenje človekovih pravic

Majda Širca pa je po drugi strani predsednika vlade opozorila, da je s preselitvijo romske družine iz Ambrusa v Postojno trčila v najmanj devet ustavnih pravic. Spomnila je na številne odzive v tujih medijih, ki je Slovenijo pokazala v negativni luči zaradi nestrpnosti do romske skupnosti. Premiera je vprašala, kako namerava zagotoviti spoštovanje ustavnega reda.

Janša je v odgovoru Širčevi znova ponovil, da se zgodba v Ambrusu ni začela leta 2006, temveč mnogo prej z naselitvijo romske družine na lokaciji, ki ne izpolnjuje pogojev za stanovanjsko gradnjo. Po letu 2003 je bilo zoper prebivalce te romske skupnosti vloženih prek sto kazenskih ovadb, pa se ni nič zgodilo, torej pravna država ni delovala tedaj, opozarja premier. Obregnil se je tudi ob številne kritike vlade in njenega ravnanja ob preselitvi romske družine, za katere pravi, da v njih ni bilo niti enega samega predloga, kaj bi bilo boljše ravnanje v tem položaju.

Tudi o neskladjih v plačah

Opozicijskega poslanca Dušana Kumra (SD) je zanimalo, kako bo vlada odpravila plačilna neskladja v državi, ki se med drugim odražajo v povečanju socialnih razlik. Na eni strani namreč "na tisoče slovenskih delavcev prejema plačo, ki je nižja od minimalne", več kot 400.000 upokojencev prejema manj kot 150.000 tolarjev mesečno, medtem ko je "v javnem sektorju in v gospodarskih družbah, v katerih je večinski lastnik država, na stotine plač, ki gredo preko milijona tolarjev".

Po Janševem mnenju so se socialne razlike ustvarile v času tranzicije, ko so bili kapitalski dobički dolga leta neobdavčeni. "V tem trenutku zagotovo v nobenem podjetju v pretežni državni lasti ni večjih plač ali večjih nagrad, kot so bile v preteklosti, v številnih so jih nadzorni sveti znižali, ponekod še ne in bodo to verjetno tudi storili v prihodnje," je odgovoril Janša in dodal, da vlada v gospodarskih družbah nima neposredne možnosti uravnavanja plač.

Glede plač funkcionarjev pa je vlada po besedah prvega ministra zadeve uredila. Državni zbor je namreč sprejel odlok, ki pa čaka na presojo pred ustavnim sodiščem. "V kolikor bi se ta odlok uveljavil bi imeli tudi državni sekretarji in ministri nekoliko nižjo plačo, tudi jaz sam," je še dodal.

Opozicijskih poslancev odgovori Janše niso zadovoljili, zato so vsi trije zahtevali, da državni zbor na naslednji seji opravi splošno razpravo o odgovorih premiera.

Iz vrst koalicije pa je poslansko vprašanje predsedniku vlade postavil Vasja Klavora (DeSUS), ki ga je zanimalo, ali se je vlada oz. Agencija za zavarovalni nadzor odzvala na namero uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemne o združitvi z zavarovalnico Adriatic Slovenica.

Vlada na tem področju po besedah premiera nima "nekih izvirnih pristojnosti, da bi sprejemala takšne ali drugačne odločitve". V skladu z zakonodajo je namreč za to pristojna Agencija za zavarovalni nadzor. Po informacijah Janše agencija še ni dobila nikakršnega predloga o združitvi, zato na to ni mogla reagirati.