Slovenija

Tudi povojni poboji so zločin

Ljubljana, 26. 05. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
B.M./V.V.
Komentarji
0

Vrhovno državno tožilstvo je v zvezi z ovadbo proti Mitji Ribičiču sporočilo, da Slovenija kot naslednica mednarodnih konvencij preganja zločine zoper človečnost.

Mitja Ribičič pred parlamentarno preiskovalno komisijo o povojnih pobojih: Nekdanji visoki policijski in strankarski funkcionar Zveze komunistov Slovenije je doslej zanikal svojo povezanost z zločini
Mitja Ribičič pred parlamentarno preiskovalno komisijo o povojnih pobojih: Nekdanji visoki policijski in strankarski funkcionar Zveze komunistov Slovenije je doslej zanikal svojo povezanost z zločini FOTO: POP TV
Martensova klavzula 4. haaške konvencije iz leta 1907 je univerzalno pravilo mednarodnega običajnega vojnega prava, po kateri pripadniki oboroženih sil in civilno prebivalstvo uživajo zaščito in vladavino načel mednarodnega prava, "tako kot izhaja iz običajev med civiliziranimi narodi, iz zakonov o človečnosti in zapovedi javne vesti tudi takrat, če ravnanje s temi kategorijami oseb v mednarodnem vojnem pravu ni posebej urejeno".

Vrhovno državno tožilstvo je glede nejasnosti v zvezi z ovadbo za kaznivo dejanje genocida proti nekdanjemu vodilnemu komunističnemu funkcionarju Mitji Ribičiču sporočilo, da je v času kaznivih dejanj pobojev ujetnikov in civilnega prebivalstva, ki so jih zagrešile partizanske vojaške formacije po uradnem koncu druge svetovne vojne, veljala 4. haaška konvencija iz leta 1907.

Nekateri pravni strokovnjaki v zvezi s pregonom Ribičiča izražajo dvom, ali ga je mogoče obtožiti genocida, saj naj bi tovrstno kaznivo dejanje proti človečnosti postalo del mednarodnega prava šele po 9. septembru 1948, ko je bila podpisana Konvencija o preprečevanju zločinov genocida, povojni poboji pa so se zgodili pred tem datumom.

Vrhovno tožilstvo: Povojni poboji so hudodelstva

Kaznivo dejanje genocida je "uvrščeno v poglavje o kaznivih dejanjih zoper človečnost in mednarodno pravo, zanj pa v mednarodnem pravu velja naziv hudodelstvo proti človečnosti", zato po mnenju vrhovnega tožilstva ni "nobenega razloga, da razlage, po kateri je dovoljeno za nazaj uporabljati določbe kaznivih dejanj, ki določajo vojna hudodelstva v drugi svetovni vojni, ne bi veljale tudi za poboje takoj po drugi svetovni vojni".

Vrhovni državni tožilci: Slovenija je naslednica mednarodnih konvencij, ki jih je podpisala nekdanja Jugoslavija (Foto: D. Čekeliš)
Vrhovni državni tožilci: Slovenija je naslednica mednarodnih konvencij, ki jih je podpisala nekdanja Jugoslavija (Foto: D. Čekeliš) FOTO: Reuters
Ključni dokaz policije, na podlagi katere je sestavila ovadbo, je knjiga številka 7 oziroma t. i. register pripornikov 1945 –1946, v katerega je od 12 tisoč oseb polovica vpisanih, "z glasom tovariša majorja Mitje." Pri nekaterih zapornikih je na koncu spisa napisano izpuščen, pri nekaterih so prazna mesta, vsaj 234 od njih pa naj bi bilo, po oceni kriminalista Pavla Jamnika, žrtev povojnih pobojev.

Londonski sporazum je sprejela tudi nekdanja Jugoslavija, z Aktom o nasledstvu pa tudi Slovenija.

Londonski sporazum je vzpostavil kaznivost za nazaj, četrta haaška konvencija in njeno sklicevanje na načela mednarodnega in humanitarnega prava ter načela, ki veljajo med civiliziranimi narodi, pa so bila pravni vir tudi v letih 1945 in 1946, torej v času povojnih pobojev, za katere je osumljen Ribičič.

Sicer pa o vsebini konkretnih kazenskih zadev, v katerih tožilec še ni sprejel odločitve, ne bodo "diskutirali v javnosti", so še sporočili z Vrhovnega državnega tožilstva.

Peter Čeferin, odvetnik ovadenega Ribičiča je za 24ur.com povedal, da se bosta z vsebino ovadbe seznanila, "ko bova prejela vabilo od preiskovalnega sodnika." To se bo zgodilo v primeru, če bo tožilstvo podalo zahtevo za preiskavo.

Nadaljevanje postopka proti 86- letnemu Ribičiču, katerega zdravje naj bi bilo načeto, bo po mnenju poznavalcev dolgotrajno, zato se pojavljajo dvomi, ali bo osumljenec sploh dočakal razplet.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.