
Vrhovno državno tožilstvo je glede nejasnosti v zvezi z ovadbo za kaznivo dejanje genocida proti nekdanjemu vodilnemu komunističnemu funkcionarju Mitji Ribičiču sporočilo, da je v času kaznivih dejanj pobojev ujetnikov in civilnega prebivalstva, ki so jih zagrešile partizanske vojaške formacije po uradnem koncu druge svetovne vojne, veljala 4. haaška konvencija iz leta 1907.
Nekateri pravni strokovnjaki v zvezi s pregonom Ribičiča izražajo dvom, ali ga je mogoče obtožiti genocida, saj naj bi tovrstno kaznivo dejanje proti človečnosti postalo del mednarodnega prava šele po 9. septembru 1948, ko je bila podpisana Konvencija o preprečevanju zločinov genocida, povojni poboji pa so se zgodili pred tem datumom.
Vrhovno tožilstvo: Povojni poboji so hudodelstva
Kaznivo dejanje genocida je "uvrščeno v poglavje o kaznivih dejanjih zoper človečnost in mednarodno pravo, zanj pa v mednarodnem pravu velja naziv hudodelstvo proti človečnosti", zato po mnenju vrhovnega tožilstva ni "nobenega razloga, da razlage, po kateri je dovoljeno za nazaj uporabljati določbe kaznivih dejanj, ki določajo vojna hudodelstva v drugi svetovni vojni, ne bi veljale tudi za poboje takoj po drugi svetovni vojni".

Londonski sporazum je sprejela tudi nekdanja Jugoslavija, z Aktom o nasledstvu pa tudi Slovenija.
Londonski sporazum je vzpostavil kaznivost za nazaj, četrta haaška konvencija in njeno sklicevanje na načela mednarodnega in humanitarnega prava ter načela, ki veljajo med civiliziranimi narodi, pa so bila pravni vir tudi v letih 1945 in 1946, torej v času povojnih pobojev, za katere je osumljen Ribičič.
Sicer pa o vsebini konkretnih kazenskih zadev, v katerih tožilec še ni sprejel odločitve, ne bodo "diskutirali v javnosti", so še sporočili z Vrhovnega državnega tožilstva.
Peter Čeferin, odvetnik ovadenega Ribičiča je za 24ur.com povedal, da se bosta z vsebino ovadbe seznanila, "ko bova prejela vabilo od preiskovalnega sodnika." To se bo zgodilo v primeru, če bo tožilstvo podalo zahtevo za preiskavo.
Nadaljevanje postopka proti 86- letnemu Ribičiču, katerega zdravje naj bi bilo načeto, bo po mnenju poznavalcev dolgotrajno, zato se pojavljajo dvomi, ali bo osumljenec sploh dočakal razplet.