Tudi pri vas zjutraj zadiši po kavi? Med Slovenci je kava vedno bolj priljubljena

Ideja, da bi 1. oktobra praznovali mednarodni dan kave, je bila sprejeta leta 2014, in sicer na pobudo Mednarodne organizacije za kavo (International Coffee Organization, ICO). Letos se mednarodni dan kave praznuje drugič. Prvi mednarodni dan kave je bil organiziran lani v okviru razstave Expo 2015 v Milanu. Takrat je potekal tudi prvi globalni forum o kavi, katerega cilj je bil promovirati industrijo kave in okrepiti sodelovanje med državami pridelovalkami in državami porabnicami kave.

Koliko kave pa vi porabite letno?

Pitje kave je za marsikoga pomemben del življenja, tudi za Slovenke in Slovence. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Statističnega urada RS (Surs) je član slovenskega gospodinjstva v letu 2012 porabil povprečno 3,5 kilograma kave (prave ali nadomestkov). Poraba kave se letno povečuje, saj smo je v letu 2000 namreč porabili povprečno 3,1 kilograma na člana slovenskega gospodinjstva.

Za kilogram pražene mlete kave je bilo treba v Sloveniji v letu 2015 odšteti v povprečju osem evrov, za skodelico črne kave pa v povprečju 1,2 evra. Cena kave v obeh oblikah se je od leta 2003 zvišala, in sicer je kilogram pražene mlete kave dražji za 12,5 odstotka, skodelica črne kave pa za 69 odstotkov.

S kavo so posredno in neposredno povezana tudi slovenska podjetja. Po Statističnem poslovnem registru se je v letu 2014 s predelavo čaja in kave ukvarjalo 35 podjetij (SKD 10.830). Na področju trgovine na debelo s kavo, čajem, kakavom in začimbami je v 2014 delovalo 64 podjetij (SKD 46.370). S kavo so seveda tesno povezane tudi kavarne. V letu 2014 je bilo 312 registriranih slaščičarn in kavarn (SKD 56.103), podjetij, ki se ukvarjajo s strežbo pijač, pa 3.474 (SKD 56.300).

Kava na mednarodnem trgu

Po podatkih Evropske federacije za kavo (The European Coffee Federation, ECF) pridelajo na mednarodnem trgu največ kave v Braziliji, Vietnamu in Indoneziji. Države članice EU niso pridelovalke kave, ker nimajo naravnih pogojev za gojenje kave, pač pa spadajo med večje porabnice kave in posledično tudi med večje uvoznice kave.

Države članice EU so v letu 2015 uvozile za 14,3 milijarde evrov kave, od tega za 8,9 milijarde evrov iz držav nečlanic EU (Ekstrastat), 5,4 milijarde evrov pa iz držav članic EU (Intrastat).

Prednjači brazilska kava

V Slovenijo je bilo v letu 2015 uvoženih 12,6 milijona ton kave v vrednosti 45,5 milijona evrov. Vrednostno največ kave smo uvozili iz Brazilije (34,6 odstotka vrednosti vsega uvoza kave) in Italije (28,6 odstotka vrednosti vsega uvoza kave). Precej kave smo uvozili še iz Kolumbije (8,2 odstotka vrednosti vsega uvoza kave) in Indije (6,9 odstotka vrednosti vsega uvoza kave). Vrednost uvoza kave se letno povečuje. V 2015 smo je uvozili vrednostno za 20,9 odstotka več kot leto prej, navajajo na Sursu.

Nekaj kave je bilo iz Slovenije v letu 2015 tudi izvožene, in to za 14,4 milijona evrov ali 2,8 milijona ton. Veliko večino te kave smo izvozili na Hrvaško (vrednostno za 57,9 odstotka) in v Italijo (vrednostno za 10,4 odstotka).