Nipke: Psihoterapija je bila najboljša odločitev v mojem življenju

To je le nekaj pretresljivih resničnih zgodb ljudi, ki so pri iskanju psihološke pomoči doživeli neprimerne obravnave, tudi v zdravstvenem sistemu. S temi izpovedmi so organizacije pacientov in psihoterapevtov opozorile na hude krivice in stiske ljudi, ki so pogosto žrtve predolgih čakalni vrst, na okrogli mizi in novinarski konferenci o predlogu Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, o katerem je danes potekala druga obravnava v DZ.

"Življenje se mi je obrnilo za 360 stopinj," je svoje pozitivne osebne izkušnje s psihoterapijo delil slovenski raper Boštjan Nipič – Nipke, ki v svojih besedilih pogosto govori o duševnem zdravju. Kot je pojasnil, je s psihoterapijo razrešil dramatično izkušnjo iz otroštva, ko je izgubil očeta. "Dolgo časa sem to držal v sebi, nisem predeloval, niti žaloval," je dejal in poudaril, da je bila psihoterapija, za katero se je odločil kot samoplačnik, najboljša odočitev v življenju. "Prva stvar je bila verjetno to, da sem sploh iz sebe dal to, kar me je razjedalo. Da sem začutil, da je to res varen prostor zame," je ponazoril izkušnjo s psihoterapijo.

Prepričan je, da bi morala biti psihoterapija dostopna vsakomur, ne le tistim, ki si jo lahko privoščijo. "Nujno potrebujemo ta zakon in tudi ljudi, ki jim je to poslanstvo. Ljudem mora biti mar za ljudi," je poudaril Nipke.

"Ureditev področja je nujna za dostop dolgotrajno izključenih oseb s težavami v duševnem zdravju do storitev, ki so jim do sedaj večinoma bile nedostopne. Ljudje s težavami v duševnem zdravju potrebujejo dostopne, brezplačne, kvalitetne psihoterapevtske storitve. Društvo in naši uporabniki pričakujemo, da bodo vse vpletene stroke sodelovale pri temu, da zakon zaživi in koristi tistim, za katere je napisan – ljudem," je dejal Tilen Recko, predstavnik društva Altra, ki je najstarejša nevladna organizacija s področja duševnega zdravja v Sloveniji.

Franci Gerbec, pravnik in podpredsednik Zveze organizacij pacientov je spomnil, da sprejet akcijski načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 za obdobje 2025-2028 določa številne zahtevne naloge države in mnogih drugih deležnikov za krepitev duševnega zdravja, preventivo duševnih motenj in destigmatizacijo duševnih motenj pri različnih ciljnih skupinah. Zato je prepričan, da bi morali za izvedbo tega načrta vključiti vse razpoložljive in tudi nove strokovnjake, zdravstvene in socialne delavce, pa tudi nevladne organizacije s tega področja. Poudaril je, da njihovim članom, ki so preživeli krute obravnave, ni pomembno, kdo konkretno je psihoterapevt, pač da ima visoka strokovna merila, nadzor, regulacijo in predvsem to, da na takšno pomoč ne čakajo več let. 

Slovenski psihoterapevti, ki si prizadevajo za psihoterapijo kot samostojni poklic in avtonomno znanstveno vedo, se zgledujejo po državah, kjer je psihoterapija bolj razvita kot pri nas, so izpostavili predstavniki stroke. Psihiater prof. dr. Miran Možina je izpostavil primer Avstrije, kjer so zakon o psihoterapevtski dejavnosti sprejeli že v 90. letih prejšnjega stoletja. Kot je poudaril, avstrijski zgled kaže, kako lahko zakonska ureditev psihoterapije kot samostojnega poklica izboljša dostopnost in kakovost psihoterapevtskih storitev. 

Kot pravi, si povezani psihoterapevti prizadevajo, da psihoterapija za slovenske državljane ne bo samo v rokah omejenega kroga psihiatrov in kliničnih psihologov, temveč da se ta krog razširi z visoko usposobljenimi poklicnimi psihoterapevti. "Gre torej za ljudi in ne za nas: da bo zanje psihoterapija dostopnejša in še bolj kvalitetna," je dejal Možina. 

"Psihoterapijo moramo obravnavati kot samostojno znanstveno vedo in kot samostojen poklic," je izpostavila Ksenja Kos, predsednica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP). Pričakuje, da bodo z zakonom postavljeni jasni kriteriji za strokovno delo psihoterapevtov, kar je tudi ključno za nadaljnji razvoj psihoterapije, za zaščito uporabnikov ter za zagotavljanje kakovosti in strokovnosti izvajanja. Kot pravi, se zavedajo, da zakon v tej fazi ni optimalen in da so mogoče izboljšave, ki se jih v prihodnje tudi nadejajo. Zakon je namreč v dveh letih razprav in različnih pritiskov z vseh strani doživel številne spremembe in prilagoditve. Kljub temu SKZP podpira sprejetje zakona.

Zakon o psihoterapiji je nujen in dolgo pričakovan korak k sistemski ureditvi področja, ključnega za varovanje in krepitev duševnega zdravja v Sloveniji, pa je poudarila Saša Poljak Lukek, predstavnica Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

"Predlagane rešitve so dobre, ker omogočajo nadaljnji razvoj psihoterapevtske znanosti pri nas. Poleg tega pa jo regulira kot zdravstveno dejavnost, kar je iz vidika zaščite klientov dobro. Vse rešitve sicer niso ugodne za psihoterapevte in bodo zahtevale dodatne prilagoditve študijskih programov in okrepitev nekaterih kompetenc študentov," je ocenila. Prav tako je zavrnila očitke, da bi bil predlog zakona napisan za Teološko fakulteto, ampak ga na fakulteti bolj razumejo kot poskus spodbujanja nadaljnjega razvoja tega področja v Sloveniji in kot skrb za varnost uporabnikov. 

Ob tem so spomnili tudi, da je pokojna humanitarka Anita Ogulin vedno podpirala in sodelovala z družinskimi terapevti. Samo teden dni pred smrtjo je podala tudi podporo zakonu, s katerim bi končno uredili to področje.

Predstavniki pacientov in psihoterapevtov so poslance pozvali, naj predvolilni čas ne bo čas praznih obljub, ampak priložnost za izkazovanje skrbi za najranljivejše, ki so v hudih stiskah. Kot so poudarili, je glas v podporo zakona pravi glas za ljudi v hudih stiskah, glas vzdržanja ali celo nasprotovanja pa pomeni ohranitev popolnega nereda, cehovskega monopola in glas proti ljudem in proti psihoterapevtski stroki. Poslanci imajo prvič možnost, da so del zgodovinskega prelomnega trenutka in prvič po 20 letih javno pokažejo, da jim je mar za trpeče in najbolj ranljive. Opozorili so pripadnike drugih strok, da v teh alarmantnih časih ne bi smelo biti več prostora za prerivanja in napade, ampak da je ob številnih grozljivih statistikah prišel čas za sodelovanje, povezanost in pristno skrb za sočloveka.

Glede vladnega predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti je danes potekala že druga obravnava v državnem zboru. Predlog zakona ureja področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, je ob tem dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Poudaril je, da lahko danes psihoterapijo izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora, kar predstavlja resno tveganje za duševno zdravje uporabnikov.

V javni zdravstveni mreži psihoterapevtsko obravnavo, sicer v omejenem obsegu, že danes izvajajo klinični psihologi, zdravniki specialisti, psihiatri in pedopsihiatri, je dejal Kordež. Vseeno pa je ogromno psihoterapevtskih obravnav prepuščenih zasebnemu trgu. Predlog zakona regulira psihoterapevtsko dejavnost kot samostojno zdravstveno dejavnost uvaja regulacijo poklica psihoterapevta v zdravstveni dejavnosti.

"Postavlja zahteve za usposabljanja in izobraževanja. Predvsem pa odpira pot za koriščenje psihoterapevtskih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, zaradi česar pa bo psihoterapija postala tudi bistveno bolj dostopna. Po sprejetju zakona bo namreč možno v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja na napotnico koristiti storitve psihoterapije, kar danes v takšni obliki ni mogoče in je zato za mnoge, predvsem ranljive skupine, psihoterapija nedostopna," je izpostavil Kordež.

V poslanski skupini Svoboda, SD in Levica so k predlogu zakona vložili nekaj dopolnil, o katerih bo DZ glasoval v četrtek.

Predlog zakona je rešitev, ki najverjetneje ni popolna, vendar je prestala kar nekaj sit, je poudarila Lucija Tacer Perlin (Svoboda). Predlog zakona predvideva dve poti do izobrazbe. Prva je strokovno usposabljanje, kjer oseba z magisterijem iz psiholoških, pedagoških, socialnih in zdravstvenih smeri naredi še dodatno usposabljanje, ki vključuje 1200 ur teoretične osnove, 600 ur teorije iz psihoterapevtskega pristopa, 180 ur osebne izkušnje, 650 ur prakse pod supervizijo in 200 ur s supervizorjem in zaključno preverjanje. Druga pot je magisterij iz psihoterapije, za katerega pa še ni akreditiran noben program v Sloveniji, je dejala.

Robert Janev (Svoboda) je izpostavil pomen preventive na področju psihoterapije. V tem predlogu zakona vidi možnost preventive, saj bo otrokom, ki se spopadajo s čustvenimi in duševnimi stiskami omogočil pogovor s strokovno usposobljenim kadrom.

Iva Dimic (NSi) je poudarila, da je urejanje psihoterapevtske dejavnosti tema, ki deli. Pri tem je poudarila, da je področje psihoterapevtske dejavnosti treba urediti, saj se trenutno marsikdo samookliče za psihoterapevta, kar najbolj škoduje bolnikom, ki uporabljajo njihove storitve. Izpostavila je tudi dolge čakalne dobe za psihoterapevte. "Če bo ta zakon vzpostavil red, je vreden naših glasov," je zatrdila.

O dolgih čakalnih dobah, ki lahko v nekaterih primerih znašajo tudi več kot šest let, je spregovoril tudi poslanec NSi Jožef Horvat. Poudaril je, da je imela med državami EU Slovenija leta 2021 najvišjo stopnjo samomorov z 19,8 smrtnimi žrtvami na 100.000 prebivalcev. Izraz il je tudi nasprotovanje novemu 37.a členu, ki določa, da se lahko študijski programi za izvajanje akademskega izobraževanja v prvih petih letih od uveljavitve zakona akreditirajo samo v okviru javnih univerz.

Poslanci so sicer že maja izglasovali, da je predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti primeren za nadaljnjo obravnavo, predlog pa so na začetku julija podprli tudi člani odbora za zdravstvo. Koalicija je obravnavo predloga zakona zamaknila na jesen po tistem, ko so se pojavili očitki o nasprotju interesov psihiatrinje Mojce Zvezdane Dernovšek, ki je kot članica delovne skupine pripravljala predlog, nato pa postala dekanja nove fakultete za psihoterapijo.

Poslanci naj bi o predlogu zakona glasovali predvidoma jutri.